Učilnica napojev

Rhiannon je vkorakala v razred, pred sabo pa s pomočjo palice gnala svoj kotel, v katerem je imela tudi vse ostale pripomočke. Izbrala si je najbolj oddaljeno mizo v temnem kotu, saj je pri varjenju napojev rada bila sama in imela mir. Razpakirala je vse skupaj, potem pa se je posvetila navodilom na tabli. Pod kotlom je zanetila ogenj in se sprehodila do omare s sestavinami, kjer je nabrala vse potrebno. Vsako sestavino je natančno odmerila na svoji medeninasti tehtnici, jih razdelila v epruvete, ki jih je kot mimogrede pričarala, potem pa se obrnila k profesorici.

"Profesorica...nikjer ne piše količina govnačev, ingverja in žolča pasavcev. Poleg tega se mi zdi skoraj nemogoče, da bi napoj nastal samo s tem, da vse vsujemo v kotel. Bi morda kaj dodali?"

Ker se ji ni dalo čakati na dopolnitev recepta, je iz omare priklicala knjigo in na hitro pobrskala za navodili. V kotel je vlila bučni sok, ki naj bi služil za osnovo, potem pa s srebrnim rezilom zdrobila hrošče in narezala ingver ter oboje vsula v sok. Žolč pasavca je nadalje močno stisnila, da je izločil sok in v kotel vlila najprej tekočino, nato še vse, kar je od žolča ostalo. Pograbila je zajemalko z mize in začela uživaško mešati, dokler se ni napoj zbistril. S primernim urokom je z njim napolnila bučko, potem pa kotel očistila in se pripravila na pripravo drugega napoja.

Živčno je pogledala na uro. Dobro, še pol ure imam, to bo zadoščalo. Prej pripravljene sestavine si je razvrstila po vrstnem redu. Z golo roko je preverila temperaturo kotla in se nasmehnila sama pri sebi. Pričarala je čašo z volumnom 3dl ter jo napolnila z 'Aquanamenti'. To je vlila v kotel in para se je pričela dvigati v velikih oblakih. Prepolovljeno mušje srce je položila na sredino brez odlašanja, saj se je zavedala, da je voda ne more opeči. Ker je imela nekaj časa prostega, je zatisnila oči, se zbrala in preoblekla v zelo kratke in scufane jeans hlače ter oprijeto umazano belo mikico, ki je več odkrivala kot pokrivala. Za dobro mero je še odstranila obuvalo, saj se je njena koža počasi nalezla temperature pare in je od nje kar lilo. Opazila je, da se je voda v kotlu že dvignila in se obarvala rahlo rjavo, zato je previdno dodala ušesne dlake črnega mačka in sesekljane vejice robidovja. Počasi je desetkrat pomešala in pogasila ogenj pod kotlom. Pogledala je na uro. Deset minut. Ne bo šlo, domisliti se bom morala česa drugega. Spet je na plan povlekla palico in pod kotel pričarala ledene plamene, dlan pa prislonila ob kotel, da bi lahko ocenila, kdaj bo zvarek dovolj ohlajen. Ko se ji je zazdelo, da je temperatura ravno pravšnja, je v napoj vmešala še zaspančke gozdne vile in trikrat pozorno pomešala v kontra smeri urinega kazalca. Kotel je nato z napojem vred odgnala na okensko polico, okno na stežaj odprla in kotel tudi primerno stabilizirala, da ne bi slučajno padel po tleh in bi se zvarek razlil po tleh.

Ko je vse to storila, se je utrujena in popolnoma prepotena sesedla na najbližji stol, kjer je lovila nežne sapice, ki so prihajale skozi okno. Začutila je, da se zopet ohlaja, zato se je še enkrat preoblekla, tokrat bolj primerno. Obrnila se je proti katedru.

"Profesorica, jaz sem za danes končala," je izdihnila. "Moram vam priznati, znate držati tempo." Nasmehnila se je in se spravila nazaj k svoji mizi ter pospravila stvari, na kotel pa z jasnimi črkami izpisala svoje ime v rdeči barvi.

"Hmm... Bistropoj... K njemu se lahko doda bučev sok ali raztopino želodčne kisline črnega medveda. Nekaj od tega služi za osnovo. Recimo, da bom izbral želodčno kislino, da bom izvirnejši," je rekel Mike sam pri sebi, ko je bidel, da je Rhiannon že uporabila bučni sok. Zgrabil je srebrni nož (ki ga je zdaj že pogosto nosil v žepu, vedno pa pri napojih) in se z njim lotil govnačev. Tudi nekaj hroščev je zdrobil, dokler iz njih ni nastal čisti prah. Skoraj se je zadušil, ko je sesekljaval smrdljivca, ki ga je dobil od učiteljice. Prah je vsul v malo manjši kotelj, saj je vedel, da bo potreboval 2. Nato je stekel do umivalnika in opral nož, na katerem se je nabralo sluzi, ki je pritekla iz hroščih jeter in črevesja. Kasneje je narezal še ingver. Bil je tanek kot listič, čeprav natančnost ni bila Mikova največja odlika, še vedno pa je bil dokaj natančen. Položil je oba v kotel in prilil raztopino želodčne kisline črnega medveda. Malo je premešal.
Zdaj je zgrabil sluzavi žolč pasavca in ga dodal. Še malo je premešal nato pa je prebraal učinek uroka. Vprašal je: "Učiteljica, lahko ta dva napoja obdržimo?"
Lotil se je naslednjega napoja, medtem pa zrl v uro. "No, prejšnji napoj mi je vzel le 10 minut, torej mi bo 35 minut zadoščalo za naslednji napoj," je zamišljeno rekel. "Napoj zaspancev... Učiteljica, je ta napoj uspavalen za lažje spanje ali.... no, recimo, da za nekoga drugega, da no... zaspi." Mike se je zarežal in med vprašanjem narezal robidove vejice. Na eni je našel sočno robido, ki jo je pohrustal z največjim možnim užitkom. Vzel je omejni podstavek za ogenj in vanj usmeril palico in dahnil: "Zognis Maxima!" V omejni podstavek je bruhnila velikanska ognjena krogla, z premerom nekje 50 cm. V podstavku se je vstavila in se spremenila v lep, vroč plamen. Mike je nadenj postavil kotelj in počakal, da se je otoplilo do željene temperature. Mike je tačas grel ogenj z urokom ognjenega križa, saj je skozi odprta okna pihal lahen vetrič. Po minuti je bil ogenj dovolj vroč in Mike je vzel vrč z kristalno vodo. Izgledala je tako dobro, da bi jo najraje takoj vso popil, a ni smel. Počasi jo je prilival, medtem ko je še vedno grel ogenj. V prvem stiku kotlja z vodo se je močno zakadilo in Miku so se oči rahlo osolzile a je zdržal. Počasi je voda izginjevala iz vrča in Mike je najprej presekal mušje srce, nato pa je palico usmeril v svojo levo roko. Dahnil je: "Hotslitposloviktium!" Roka je rahlo pordela in Mike je zgrabil mušje srce. Ko je roko dal v vodo, ga zaradi uroka sploh ni nič peklo in z najmanjšim trudom je srce položil v sredino kotlja. Izvedel je proti urok Hotlisenakrias in roka je postala normalna. Mike je nato čakal. Pogledal je na uro, ki je kazala še 20 minut. Naenkrat je voda porjavela in Mike je v vodo hitro vsul ušesne dlake in seveda robidove vejice, ki si jih je pripravil ob kotlju.
Pograbil je za kovinsko kuhalko in jo vstavil v kotelj. Vrtel je zelo počasi in previdno. 6,7,8,9,10 STOP! Zdaj je zopet pogledal proti uri, ki je kazala še 12 minut. Hmm... treba bo rešiti malo drugače. Vzel je palico, ki jo je pustil ležati ob strani in jo usmeril v podstavek. "Perlatium!" Postavek je zmrznil in tudi poden kotlja. Mike je točno vedel, da če se zdaj loti kotlja z urokom ognjenega križa, bo točno pravilna temperatura. "Svitšvis!" je rekel Mike in počasi grel led. Stopil se je čez pol minute in Mike je dodal zaspančke gozdne vile. Spet je premešal, tokrat trikrat v nasprotni smeri urinega kazalca in se z modro izžganinskim urokom podpisal na oba kotlja.
Sesedel se je na stol in dvignil prst, češ, nekaj moram povedati, a je moral najprej priti do sape. Čez nekaj časa je rekel: "Kaj je naslednje? Bomo prepoznavali kakšne napoje?" Zadihano se je zasmejal.

Amber je obupano zavzdihnila. No prav. Pa dajmo! Ker se ji je raztopina želodčne kisline rahlo gnusila je izbrala za podlago kar bučni sok. Polistala je po učbeniku in kmalu našla prave količine sestavin. Hrošče je nato z majhnim, a ostrim nožičem zdrobila. Potem se je trudila čim bolj na tanko narezati ingver, da je za to porabila skoraj pet minut in oboje skupaj je stresla v kotel. V omari je kmalu našla tudi žolč pasavca in ga dodala mešanici. Malo je stresla kotel, da se je vse spremenilo v tekočino. Odlila je nekaj napoja v epruveto, ki jo bo dala profesorici, kar je ostalo, pa v še eno epruveto, ki jo je spustila v notranji žep plašča. Nikoli ne veš, kdaj bi prav prišlo nekaj dobre volje. je sklenila, potem pa sprala kotel, da bi bil pripravljen za naslednji napoj.
Začela je z drugim napojem, ki je bil po vsem sodeč precej bolj zapleten. Vse sestavine si je iz omare znosila na mizo in podrgnila dlani eno ob drugo. Saj bo šlo! Kotel je začela segrevati in z majhnim urokom to pospešila, da ji ne bi vzelo preveč časa. Ko se je začelo kaditi je prenehala in počasi dolivala skrbno odmerjene 3 dl kristalne vode. Previdno je razpolovila mušje srce, ki je bilo tako majhno, da ji je komaj uspelo. Potem je roko brez oklevanja potopila v vodo in na sredino položila razpolovljeno srce. Ker je njena koža tako mrzla še čutila ni, da je voda zelo vroča. Prav tako, kot je bilo v navodilih, se je voda obarvala rjavo. Iz škatlice mačjih dlak, ki jo je našla na polici, je izpraskala dve in ju dodala v kotel. Vejice robidovja je skrbno nasekljala in jih tudi stresla v mešanico. Potem je morala mešati. za vsak slučaj je s pogledom ošvrknila uro, da se ne bi zmotila pri smeri mešanja (kazala je še petnajst minut do konca ure) in počasi začela šteti. 1...2...3...4...5...6...7...8...9...10! V trenutku se je ustavila. 10 minut moram pustiti?! Ampak za to je odločno premalo časa... je ugotovila. To bo treba malce pospešiti! "Ices." je komaj slišno zamomljala, saj ni hotela motiti tišine in zbranega vzdušja v učilnici, in okoli kotla se je dvignila tanka plast ledu. Ocenila je, da bo dovolj in les je takoj stopila. Na vrsti je bil 1 mg zapančkov gozdne vile. 'Gozdna vila'? Kako trapasto! Njen pogled se je za hip pomudil na uri. Hitro, hitro! Še 4 minute! Premešala je tri kroge v ravno obratno smer kot prej in se naslonila na stol. Ufff... zdaj pa samo še do jutri počakamo, da vidimo, če bo postalo zelenkasto.
Od neprestane tišine, ki je vladala v učilnici, ji je zvonilo v ušesih. Zaskrbljeno si je grizla ustnico, ko je čakala, da profesorica oceni njeni umetnini.

Rhiannon je samozavestno vkorakala v učilnico, saj je želela biti prva, da bi preverila svoj napoj. Poiskala je kotel na okenski polici, poškilila vanj in se skoraj sesedla od olajšanja. Napoj je bil lepe zelene barve in ravno prav gost. Zasedla je stol za isto mizo kot zadnjič, saj se ji je temen, koten prostor zares prikupil.

Alice je vesela prišla v učilnico. Če bi jo kdo videl bi rekel, da je priskakljala.
Bila je vesela. Zakaj? Bile so počitnice, med katerimi je obiskala večino prijateljic po svetu. Tudi tiste, ki niso vedele, da je čarovnica.
No bilo je vse lepo in prav,. Si je mislila. Pa še čeden je...
Prišla je v razred ter opazila, da Rhiannon že pridno čaka v klopi. "O zdravo" ji je rekla. "Kako pa da si ti tako zgodaj tukaj"
Ah, danes bodo vsi po vrsti zamujali. Saj se vidi da je konec počitnic..
Začela je: "Zadnjič si me nekaj uprašala, pa ti nisem odgovorila. Glede količine. Več ko jo daš, močnejši je napoj."
Vsedla se je za mizo, položila roke pred sabo in jo uprašala: "In kako si se ti imela med počitnicami?"

Rhiannon je entuziastično odgovorila: "Oh, nič posebnega, le žulilo me je, kaj sem spacala skupaj. Enostavno sem morala prit in preverit, da je z napojem vse v redu. Bi si ga mogoče ogledali?" Kolikor se je znala prijazno se je nasmehnila in se še enkrat sprehodila do svojega kotla, ki je pridno čakal na okenski polici.

[oprost sam piše se Vprašati ne Uprašati...ful me motijo take malenkosti *blush*]

"Prav" ji je rekla Alice. Prijela je epruveto, ter s palico zamahnila proti kotlu. Kmalu je iu kotla prilezel curek napoja, kateregha je usmerila v epruveto. Palico je položila na mizo, epruveto pa podržala proti sončnim žarkom. Njene oči so še vedno žarele od zanimivih počitnic.
"Zgleda da si naredila do podtankosto natančno." ji je rekla, medtem pa gledala napoj. Spet je prijela palico in rekla nekaj proti njenemu kotlu. Ko je prišla do njega je pogledala vanj in napoja ni bilo več. Epruveto pa je postavila na mizo, ter opazovala zelenkasto vsebino.

[np]

Rhiannon je ob profesoričini oceni zažarela in se samovšečno namestila na svoj stol, noge pa položila na mizo. Pf, saj sem se namučila, če to ni za Izjemno, potem ni nič! Leno je pogledovala okrog sebe in čakala na ostale, da jim bo lahko sporočila imenitno novico. Svoj kotel je s palico dvignila z mesta na okenski polici in ga ponesla predse, kjer ga je položila na že pripravljeno ognjišče.

"Dober dan, gospa profesor... kakšen je bil napoj?" je Mike napol avtomatsko rekel, ko je, zatopljen v kos pergamenta vstopil v učilnico. Hotel je sesti, a ni hotel pogleda usmeriti stran od pergamenta in zato zgrešil stol, pri čemer je gladko padel. "Urgh... oprostite zaradi tegale... torej... kakšen je bil?"

"Dober dan Mike," je mu rekla Alice. Brez besed je opazovala kako se pomika proti stolu, ter nakonci kako je stol zgrešil. "Da ti ne bodo oči skočile iz jamice na pergament, ker drugače res ne boš nič videl." se je malce posmejala.
"No tvoj napoj..." je sama sebe prekinila ter se pomaknila k epruveti z imenom Mike. Tudi tega je podržala proti svetlobi ter si ga ogledovala. potem se je obrnila ter ga pokazala še učencema. "Napoj zaspanvcev. Kot vidita je ta napoj temno zelen." je rekla zamišljeno. Potem ga je pogledala in ga uprašala:"Si prepričan da si noter dal 1mg zaspanca gozdne vile?"
Medtem ko je čakala na odgovor je prijela tudi drugi napoj in si ga je spet ogledovala na soncu. Povonjala ga je in se nasmejala. "Moram te pohvaliti. Zadel si bistvo tega napoja. Vsak ki bi ga okusil ne bi opazil, da je napoj. Mislil bi da je kakšen sok ali kaj takega."
Nato se je pomaknila proti omari, ki je vedno zaklenjena. S prstom je švignila mimo njenih robov. Medtem si je mrmrala besede. Na koncu je postavila na sredo omare roko in nič kaj čarovniško rekla:"ODPRI SE!" Majhna omara se je odprla. Za njo se je pokazal večji prostor, kateri je imel veliko epruvet z napoji. Odšla je do police z imenom Rhiannon ter Mike ter nanjo postavila vse epruvete.
Nato je prišla ven. Vrata omare so se avtomatsko zaprla ter sama od sebe zaklenila. Prijela je v redovalnico, nato jo je položila in uprašala učenca:"Sem že povedala kako bom ocenjevala?"

Amber je pritekla v učilnico. "Sem kaj zamudila? Se opavičujem." je hitro rekla in sedla poleg Mika ter ga radovedno pogledala. Očitno je bilo, da ga je nekaj na pergamentu zelo zanimalo. Ni se ji zdelo vljudno, da bi mu pokukala čez ramo, zato se je spet obrnila k profesorici. "Je moj napoj v redu?" Ni bila ravno zelo prepričana vase, a je samo skomignila z rameni. Kar bo, pa bo.

[Recimo da ni nobenga not.]

Kakor bi morali biti že na začetku, je Jayden učilnico napojev prestavil v temne ječe. Zaradi tega je učilnica veliko temnejša, šibko svetlobo pa oddajajo bakle, pritrjene na kamnite zidove. Na vratih je bil narisan kotel, iz katerega se je vila para in ovila napis Napoji. Tokrat se Jaydnu ni ljubilo preurejati učilnice, saj mu je bila takšna čisto všeč, dodal je le še dva simbola, ki sta bila tudi v učilnici Bunkljeologije - smaragdno zelena kača, ki grize svoj lastni rep.

Jayden je že sedel za katedrom in strmel v učbenik. Imel je to navado, da je vedno poiskal morebitne napake in nato zatežil avtorju. Zvonec je kmalu oznanil začetek ure, zato je vstal in se naslonil na mizo. Kljub temu, da se je učilnica prestavila v ječe ni nameraval odobravati zamujanja.

Amber se je zvlekla v učilnico v ječah. Počila se je v zadnjo vrsto in se brez posebnega zanimanja zazrla v strop.

Carlie je prišla v učilnico, kjer je že sedela ena učenka. "Dober dan," je sramežljivo pozdravila in sedla (kot ponavadi) v najbolj oddaljen kot ječe. Skrivaj je opazovala Spolzgadovko, ki se ji ni zdela preveč zainteresirana za napoje. Carlie so napoji zanimali, saj si jih je predstavljala kot neke vrste bunkeljskega kuhanja. Ena sestavina tu, ena tam in malo premešaš. Carlie je rada kuhala. Zanimalo jo je, če bodo tudi zvarjeni napoji tako oksuni kot njene juhe.

Anna je zagledala vrata. Končno, sem našla učilnico za napoje je pomislila. Hitro je odprla vrata ter vstopila. V učilnici sta bili že dve sošolki Spolzgadovka in Pihpufflka. "Dober dan" je živahno rekla in odšla na svoje mesto. "Jaz sem Anna Levly" se je predstavila in začela razmišljati o tem kaj bo počela po pouku.

Rhiannon je pridrsala v ječe in se zahvalila Merlinu za tako čudovite prostore na Zemlji. Za katedrom je zagledala profesorja, se zarežala in se namestila za mizo tik pred njim, da bi mu le lahko žrla živce celo uro. Stvari je postavila na mizo v urejenem razporedu, potem pa se trudila ujeti profesorjev pogled.

4 je bilo očitno Jaydenovo magično število, saj se je na vsaki uri pojavilo toliko učencev. Ko je bilo očitno, da ne bo vstopil nihče več je frcnil s palico in vrata so se s treskom zaprla. Všeč mu je bil občutek ujetosti, čeprav je lahko le upal, da se vsaj eden izmed učencev, pravzaprav učenk, tako počuti. "Kakor lahko vidite, sem vaš novi profesor za napoje. Za vse, ki me še ne poznate - moje ime je Jayden Mercury Clearwater in vam zraven napojev poskušal v glavo vtepsti še bunkeljne. Kar pomeni, da pri meni ne boste kaj prida vrteli palic, ampak boste vklopili vaše zarjavele možgane." Hitro je ošinil učilnico in v prvi klopi opazil izstopajočo Rhiannon. Očitno se je odločila, da mu bo še dodatno zagrenila življenje na Bradavičarki. A iz principa se ni oziral nanjo, ampak na dekleti, ki ju je videl prvič. "Da vidimo, koliko znanja ste odnesli pri napojih. Ti Pihpuffovka tam zadaj. Najprej povej tvoj priimek, potem pa mi razloži preobjedo in bezoar." Zopet je frcnil s palico, da je zagorelo pod vsemi petimi kotli, nato pa stopil do table. Občutek krede v roke mu je zadnje dni bolj del kot pa en zamah s palico, zato se je odločil vse napisati lastnoročno. "Ker pa vem kakšen je vaš odzivni čas, boste vi ta čas zvarili vsak svoj napoj. Lahko je katerikoli, vendar mora vsebovati naslednje sestavine: rog dvorogarja, boomslangove luske in truskavec."

Rhiannon se je Pihpuffovki zlobno namuznila, potem pa se lotila priprave svojega napoja. Za začetek se je morala odločiti, katerega bi sploh zvarila, zato je odprla učbenik in nezaineteresirano polistala po njem, dokler ni na predzadnji strani našla recepta za blago obliko amortencije. Ošinila je profesorja, kako je packal s kredo po tabli in v oči se ji je prikradel sijaj avanturizma.

Napoj je zvarila strašno previdno in se vmes skoraj zmotila, saj je njena pozornost uhajala proti ostalim študentkam - potešiti je bilo treba radovednost. Ko pri ostalih ni zapazila posebnega uspeha, ji je šlo še bolj na smeh. Napoj je bil pripravljen odlično in se je že lesketal v svoji rahlo rožnati barvi. Kot končno potezo si je izpulila en las in ga odvrgla v kotel - nikakor ni hotela tvegati, da bi napoj uporabil kdo drug razen nje.

Tekočina v kotlu se je ob stiku z lasom razbarvala in se spremenila v barvo luninega odseva na vodni gladini. Rhiannon je bila s srebrnkasto barvo močno zadovoljna, zato se je po ustaljenem postopku namestila na svoj stol ter noge z glasnim TOP! vrgla na mizo. Profesorja ni spustila iz vidnega polja.

Anna je pogledala Pihpufflka in se plaho nasmehnila. Vzela je učbenik in ga začela pregledovati da bi našla pravi napoj. Videla je da so drugi že začeli zato je hitro poiskala napoj. Našla je kar nekaj receptev za napoje ki so vsebovali vse sestavine ki jih je povedal učitelj. Anna se je odločila za napoj lepote. Napoj te poleša tako da te drugi vidijo lepšo kot pa si v resnici. Hitro je vzela vse sestavine in začela z delom. Napoj je bil najprej čisto svetel, skoraj bel potem pa je postajal temnejši. Včasih je Anna pogledala druge kako jim gre. Ko je bil napoj končan je bil modre barve. Anna se je nasmehnila in pogledala naokoli.

Carlie se je zdrznila, ko jo je profesor poklical. "Cullen se pišem," je tiho odgovorila. Preobjeda in beozar? Čakaj... dajmo, Carlie, spomni se, saj si brala nekaj o tem v učbeniku... Napenjala je možgane, nazadnje pa je počasi spregovorila: "Preobjeda je strupena rastlina, zelo uporabna za delanje napojev, najdemo jo v divjih gozdovih. Bunkeljni jo uporabljajo tudi za okras na vrtovih." Ja, njena babica jih je imela na vrtu kar nekaj, a na žalost so kmalu ovenele... "Bezoar pa je kamen, ki ga najdemo v črevesju koze, zelo je pomemben za vse protistrupe in tudi sicer lahko človeka obrani pred zastupitvijo." Upajoče se je zazrla v profesorja.

Rhiannon je od Pihpuffovkinem odgovoru glasno prhnila in se začela glasno smejati. Carlie je nagovorila z izjemno materinskim glasom, zraven pa ji je še vedno vleklo na smeh.

"Draga moja, preobjeda je IZJEMNO strupena, samo dva grama gomolja ti podtaknem, pa se stegneš." Pomežiknila ji je, potem pa se posvetila svojim nohtom. "Glede bezoarja pa - kolikor jaz vem se ga najde v želodcu, ne črevesju, v napojih oz. protistrupih se ga ne uporablja, pred zastrupitvijo te pa tudi ne obrani, temveč prepreči nadaljno škodo. Skoraj vedno." Še enkrat se ji je rahlo zlobno zarežala, potem pa pričela preučevati lasne konice.

Tiarra, ki je dotlej mirno sedela za svojo mizo, se je ob Rhiannoninih besedah glasno zdrznila, se nato odkašljala in dvignila roko " Oprostite profesor, rada bi nekaj povedala Rhiannon. Če dovolite..." za nekaj sekund je premolknila, a ko je videla da nima Hayden nič proti je začela: " Žal mi je, ker niso vsi tako pametni kot ti, a če bi Carlie pustila da malo razmisli in se morebiti sama popravi, mogoče ne bi bilo treba teh nadvse privoščljivih in nesramnih besed...verjamem da si pametna, ampak ni treba potem na vsakem koraku popravljati druge, zato so profesorji. Carlie pač ni vedela odgovora in tudi ti nisi tu zato da jo popravljaš, ker je pač iz Pihpuffa...Če pa misliš da vse veš, pa ti ni treba več na Bradavičarko! Dodala bi pa le še to da je bezoar kamen ki ga najdemo v kozjem želodcu in nas obrani pred večino strupov, oziroma onemogoči nadaljni potek zastrupitve..verjamem da vse, ki jih bomo letos tu varili, tudi tvojega..proti zastrupitvi s preobjedo pa je najbolj učinkovit eliksir, ki mu po domače pravimo Euporiin blažilnik...tako da ni nujno da se bo stegnila. Zdaj pa prosim da svoje pripombe za naslednjič obdržiš zase!" strupeno jo je pogledala, ter zaničljivo prhnila.

Rhiannon je stvar začela zanimati, zato se je obrnila k drugi pihpuffovki, jo zaničljivo premerila in skorajda tudi pljunila.

"Se ti zdi, da na Bradavičarko hodim po svoji lastni izbiri? Glede na to, kako steguješ jezik, bi lahko opazila nekaj tako očitnega. Danes pergament pomeni vse, če bi se ljudi še dalo prepričati brez karte za Azkaban me gotovo ne bi bilo tukaj. Zato te lepo naprošam, da zavežeš. Glede tvoje slaboumne kolegice pa - močno upam, da se bo od mene kaj naučila. Konec koncev šlapli v današnjem svetu nimajo prihodnosti..."

Obrnila se je spet proti profesorju, premestila noge z enega konca mize na drugega in visoko privzdignila nos. Od te nagnusne rumene se mi bo še skegljalo... je pomislila in si prisegla, da bo ob naslednjem nezaželenem komentarju sprožila dvoboj.

" Si pa upamo, kaj MALFOY?!Glej ljubica; ali si ti tu zaradi svoje ali tuje volje me kratkomalo briga! Kolikor se hvališ s svojimi močmi me ne bi čudilo če bi razstrelila cel azkaban! Tvoja presoja glede Carlie in ostalih me pa ne zanima!! Zdaj pa bodi prosim tiho! Tvoji zoprni izpadi me ne plašijo, zato mi zdaj vrži karkoli! Me ne gane!" izivalno jo je pogledala, ter zaničljivo prhnila.

Rhiannon je že nekje na polovici komaj prikrivala smeh, na treh četrtinah pihpuffovkinega govora pa se je začela krohotati in se nikakor ni mogla ustaviti. Solze smeha so ji tekle v potokih in pomiriti se je uspela šele kakih deset minut zatem. Tako trapastih izzivov so sposobni samo pihpuffovci, mogoče smo spolzgadovci res strahopetni ampak temu se reče razsodnost...