Učilnica čitljivije

Učilnica je odmaknjena od ostalih, saj se nahaja v grajski kleti. Vanjo vodijo težka, obokana vrata. Ko pritisneš na kovinsko kljuko, se zasliši škripajoč zvok, ki zmoti tišino. Prostor je izredno hladen, kar pa niti ni čudno, saj je zidana predvsem iz kamna. Kamnite stene, tla, strop, mize, stoli. Čez kateder je položena velikanska marmorna plošča. Mize so razporejene v krogu, vmes pa je približno meter prostora.

V razred je hitrih korakov vstopila Svetlana in s seboj prinesla manjši zavitek. Najprej je iz njega vzela okroglo, kamnito posodo - mislito - in jo postavila na kateder. Za tem je iz zavitka vzela še nekaj olivno zelenih sveč in na vsako mizo postavila eno, kar je učilnici dalo prijetno in obenem skrivnostno svetlobo. Čakala je na učence ter medtem opazovala igro poplesavajočih plamenov in senc.

Mike je počasi prišel v učilnico. Pod plaščem je imel oblečen še pulover, saj je ta učilnica veljala za najbolj hladno med vsemi. Kako je tu lepo. Še dobro, da, če se bodo ostali naučili brati misli, jih pred mano ne bodo mogli zakriti, saj ima poseben dar za branje, skrije se pa lahko samo pred tem branjem, ki se ga bodo tu naučili. "Dober dan!" Je pozdravil Mike. Lepo vzdujšje je izpostavila učiteljica vendar se je ona sama zdela... mračna. No, ampak Mike se je odločil, da mu bo ta predmet všeč in ga nobena učiteljica ne bo pokvarila.

Loryna je tiho prišla v razred in pozdravila sošolca ter profesorico. Sedla je v prvo klop ter se razgledala okrog. Branje misli... Zanimivo A mračna je kot vreme zunaj. Torej, tukaj je, kot da bi zunaj naletaval sneg... Ozrla se je k Mikeu in zasanjano zrla vanj.

Mike je pozdravil: "Hoj, Lorya. Kje je Toby... Slišal sem, da gresta skupaj na ples... Super. Oprosti za tisto na stopnicah. No, upam, da nisi vzela ničesar preveč resno." Mike ni opazil, kako ga Lorya gleda. Bilo je očitno, saj sta bili njeni očesi izbuljeni in izgledala je tako, kot da bo vsak čas padla s stola, a Mike ni bil pozren. Osredotočeval se je na Mislito.

Amber je prišla v učilnico in sedla poleg Mika. Prostor ji je bil všeč. temačen in srhljiv... Opazila je, kako Loryna zija v Mika in njen pogled je spet postal hladen. "Živjo, Mike." je pozdravila. "Dober dan, profesorica..." Loryno je nalašč izpustila. Kaj pa si misli, da je?!

"Hoj," je rekel in ji pokazal stol poleg njega, češ, naj sede. "Torej, kaj si misliš o tem predmetu. Meni se učiteljica zdi nekam mrka, a predmet komaj čakam, pa ti?" Glas je stišal in učiteljica ga tako ali tako ni gledala, zato je hitro vprašal. "Pa drugače.... Kako si kaj? Si si že, no, opomogla od... stopnišča?"

"Ja, tale predmet izgleda zanimiv." je prikimala Amber. "Tebi seveda ne bo delal niti najmanjših težav." Pomežiknila mu je. Ko je omenil stopnišče se je še bolj na široko nasmehnila. Saj se je konec koncev tam zgodila njena najsrečnejša stvar v življenju! "Kako si ne bi, ob tako prisrčnem povabilu?" je tiho odgovorila in v njen nasmešek se je prikradlo nekaj nagajivega.

Miku se je na obrazu narisal velik nasmešek. Bil je vesel, da ja Amber ni jezna nanj. Pričakoval je hujšo reakcijo. Bil je zasanjan in še več, mislil je, da je bil zaljubljen. No, pa smo tam. Mike je razmišljal in razmišljal, predramil pa ga je šolski zvonec. Pogledal je učiteljico in izvlekel palico. Končno.

Monica je prišla v razred in tiho pozdravila. Tiho je prisedla zraven Lornye. Kako je tu notri hladno , naslednjič se moram bolj obleči. Le kaj se bomo učili pri tej uri? Upam ,da se bomo danes kaj bolje spoznali s sošolci. Danes sem bolj slabo spala , ker sem zelo pogrešala starše in prijatelje.

"Kaj'" se je zmedla, ko je Mike pozdravil. "Hoj" ga je pozdravila nazaj in dodala: "Nevem kje je Toby... Že nekaj časa ga nisem videla" Skomignila je z rameni. "Zdravo Amber" je tiho pozdravila in pogled umaknila z nje. "Torej, kako gre?" je vprašala in se zastrmela v vrata, kot bi pričakovala, da se bo naenkrat prikazal Toby. "Ali lahko kdo predlaga, kaj naj oblečem za ples?" se je tiho spraševala, nato pa potegnila iz torbe pergamentni zvitek in gor načečkala:

Amber!

Oprosti, če se ti zdi, da mi je Mike všeč.
To sploh ni res. Želim si ga le kot prijatelja.
Nič več. Pomagala sem mu pa zato, ker me je prosil.
Saj- zdaj greš ti z njim na ples in vse je
v redu. Prosim, ne zameri


Lp, Loryna

To je zložila v letalo in vrgla k Amber. Upala je, da ji Amber ne bo zamerila. In da bosta prijateljici.
"Hej" se je nato obrnila k Monici in se ozrla nazaj k Amber.

Amber je na hitro preletela pergament, ki ji ga je poslala Loryna. Ne, ni ti všeč, samo da si prej strmela vanj, kot da bi ga najraje pojedla... se je namrdnila. Zmečkala je pismo in ga vrgla čez celo učilnico, da je pristal točno v košu. Nimaš možnosti... vsaj mislim... Sploh pa ima svojega Tobyja, ko že tako sprašuje kje je! Prekrižala je roke in čakala, da se začne pouk.

Monica Weasley..."Zdravo Helga...," se je Mike odrezal, ne da bi pogledal učenko, ki je sedela vrsto levo in eno klop nazaj od njega in Amber. "No, v redu... M, M, Molica, ne ne ne Monica!" Nato se je obrnil k Amber. V misli je poslal: Poslušaj, na zobu sem našel praha še za en dan. Tale bo držal še malo. Danes bo popustil. Tistega bi ti dal na plesu, da boš lahko jedla in pila... Si za? Nato se je obrnil proti učiteljici: "Kdaj bomo začeli?!"

Amber se je nasmehnila in prikimala. "Hvala." Komaj čakam ples... gotovo bo super! je premipljevala. Recimo da znam dokaj dobro plesati... kaj pa vem... Ozrla se je k Monici, ki je precej mrko gledala. "Pazi, da te ne zatoži učiteljici, ti poredni Mike!" Je pomežiknila in se zarežala.

Svetlana je nemo opazovala učence, ki so prihajali. V oči so ji padli nenavadni - sovražni in zasanjani - pogledi, videla pa je tudi drobno pisemce v obliki letala. Spletke? Odgnala je nepomembne misli in se prestopila, da bi pritegnila pozornost. Njen glas je bil pravzaprav precej tih, vendar odločen. Nekako ni dopuščal ugovorov.

''Pri urah čitljivije bom glede nekaterih stvari zahtevala strogo disciplino. V nasprotnem primeru odštevam točke vaših domov. Vedno morate upoštevati moja navodila, ki se bodo tikala predvsem šolskega dela. Če vmes klepetate me prav nič ne briga, saj bo to le zmanjševalo vašo koncentracijo, kar pa niti slučajno ni moja stvar. Najprej razjasnimo temelje. Večina ljudi misli, da je čitljivija zgolj branje in skrivanje misli, vendar ni tako. Gre za način življenja, govorjenja, razmišljanja, dejanj. Če si profesionalec, ljudje nikoli ne bodo prepričani o tvoji barvi, usmerjenosti. Vedno se bodo spraševali, če si črn ali bel, kar je bilo mojemu predniku Severusu dobro znano. Ne gre le za zaščito pred vdorom v tvoje misli. Ne! Poanta je v obvladovanju celega telesa, obrazne mimike, pogledov, glasu, načina izražanja, odziv na določene informacije, osebe, kraje čase. Tudi zunanjih čustev skorajda ni.''

Tu je naredila kratek premor, nato pa nadaljevala: ''Seveda bo v vašem primeru šlo večinoma za osnove, ki resnično ne bodo presegale splošnega pojmovanja te starodavne vede. Drug pred drugim boste poskušali zakrivati lastne in odkrivati tuje misli. Prepričana sem, da bo vašim omejenim možganom to povzročalo gigantske probleme, toda če bom slučajno naletela na koga, ki je izredno nadarjen... No, v tem primeru bova verjetno imela dodatne ure.'' Obraz ji je spreletel sumljiv nasmešek in privoščljivo je dodala: ''Dodatne ure boste po vsej verjetnosti imeli tudi tisti, ki ste izredno nenadarjeni. Ali kdo od vas štirih ni razumel vsega kar sem sedaj povedala. Vprašanja?''

Ko je Anne stopila v učilnico je takoj vedela dvoje:
1. Tukaj se je dogajalo toliko stvari kot v bunkeljski drugi svetovni vojni
2. Ta predmet bo zanimiv, sploh za Mika.

Vsedla se je v klop in vse pozdravila: Mika, Amber, Loyrno in učiteljico.

"Da, gospa učiteljica, meni je vse jasno, in brez skrbi, ne gojimo predsodkov ali spletk do vas!" Mike je takoj dobil občutek poguma. Počasi je dojemal, kaj se bo dogajalo pri teh urah in bilo mu je všeč. Ah, seveda... Severus... Eden največjih obvladovelcev Čitljavije vseh časov. Vedno je bil postavljen dvomno dober ali slab... Sredi prodorne tišine se je Mike spet oglasil: "Anne, res je zanimiv predmet in ja, še posebej zame. Niti gledal je ni. S predmetom bo razvijal svoje bralske sposobnosti. Že zdaj ni več rabil zapirati oči. "Super," si je rekel.

Rhiannon je tiho zdrsnila na svoj stol. Pravzaprav ji je bilo popolnoma vseeno, če jo ozmerjajo zaradi zamujanja, pri teh urah se tako ali tako ne bo naučila veliko novega. Čeprav profesorica izgleda dokaj obetavno...

Amber je z zanimanjem poslušala učiteljico. Zanimivo... Upam, da mi ne bo treba na dodatne ure za nenadarjene... Predmet se ji je zdel zelo nenavaden in čakala je, da učiteljica nadaljuje. Čeprav še vedno upam, da ne bo preveč domačih nalog... ampak izgleda ravno obratno!

Svetlana je zamišljeno opazovala dva izmed učencev. Begalo jo je, da jima nekako ne more priti popolnoma do dna in pomislila je, da je morda že našla kandidate za dodatne ure. Zanima me, kako bo, če se pomerita drug proti drugemu. Glasno je izjavila: ''Za danes bo suhe teorije popolnoma dovolj. Ni se vam je treba naučiti niti stavka, saj tukaj velja le praksa. Razdelite se v pare, ki jih bom danes določila jaz. Prvič: Rhiannon in Mike. Drugič: Amber in Loryna. Tretjič: Anne in Monica. Usedite se skupaj in pripravite palice.'' Med govorjenjem je iz notranjega žepa na plašču tudi sama potegnila palico in jo neslišno položila na kamnito mizo.

Amber se je namrdnila. Super! S to zoprno in vsiljivo tečnobo moram biti! Čisto počasi se je zvlekla do nje in pripravila palico. Gledala je tako grdo, da bi se je kar ustrašil. Pa saj to ni res! Z Loryno ni hotela spregovoriti niti besede. Komaj se je zadržala, da ni že prvo uro zasovražila profesorice.

Mike je prikimal in sedel k Rhiannon. Šepnil ji je: "Zdaj bova videla, kdo je boljši." Izvlekel je palico in nato pogledal učiteljico. "In kaj natančno bomo delali? Brali misli? Samo povejte." Za hec je popokal s sklepi in se zazrl globoko v Rhiannonine oči in čutil dostop do njenih možganov. Rekel ji je: "Jaz sem za."

Svetlana je na skrivaj opazovala Amberino reakcijo in slednja ji je povedala, da je njen namen dosežen. Torej so tisti čudaški pogledi in pisma pred nekaj minutam resnično nekaj pomenili. S samozadovoljnim nasmeškom je pobarala Amber: ''No, mlada dama, vidim, da si postala nekam slabe volje. Ali pa se motim? Te morda mučijo kakšne zdravstvene težave? Opozarjam te, da to nikakor ni zadosten razlog, da manjkaš pri pouku. Lahko pa ti dam še droben, prijateljski nasvet. Če boš pustila, da te premaga jeza, bes, sovraštvo ali kakšno drugo čustvo, bo to močno vplivalo na tvojo koncentracijo. Kakšna smola. Ravno zdaj nameravam določiti, kdo bo hodil k dopolnilnim uram in ti si neverjetna. Že v štartu si naredila prvo napako. Namesto, da bi se poskušala umiriti, si čas tratila z nepotrebnim godrnjanjem. Pa še začeli nismo...''

Če je ne bi zmotilo Mikovo vprašanje, bi svoj monolog verjetno še nadaljevala, tako pa se je obrnila k njemu in osorno dejala: ''Čeprav te kar razganja od želje, da pokažeš svoje sposobnosti, ni potrebno, da tudi ostale moriš z neučakanostjo. Kot vidiš se vsi tvoji sošolci še niso uspeli pripraviti. Kako naj bi sploh se? Ali ne veš, da 'pripraviti palico' zanje pomeni veliko truda? In predvsem časa. Če bo šlo vse po sreči, se bomo do konca ure morebiti naučili čarobne besede za urok.''

Amber se je obrnila stran od profesorice. Preprosto ni mogla več gledati tega posmehljivega nasmeška. Se mi samo zdi, ali me zaničuje? Bo že videla, da tudi Amber Lily Black ni od muh! Močneje je stisnila palico, ki jo je držala v roki in s priprtimi očmi čakala, da jih izvlečejo tudi ostali.

Hahahaha! Tale učiteljica pa je večji humurist od mojega botra! In to je zelo velik dosežek! No, ja. Saj se v bistvu strinjam z njo. Na eno šolsko uro naredimo zelo malo. Mike se je začel igrati z palico. Hmm, le kaj bomo delali... Po mojem ne bomo brali misli še za zdaj. Uboga Amber. Po moje ji ne bo do tega, da bi hodila na dodatne ure. Ampak zadnje čase je res preveč čustvena...

Ko je Amber videla Mikov nasmeh, se je zamislila. Pravzaprav ni treba, da sem zato slabe volje. Loryne se bom odkrižala že čez 40 minut, profesorico pa bom tako ali tako prenašala največ dve uri na dan. "Pravzaprav imam res manjše zdravstvene težave, ampak bom preživela, zato res ni treba skrbeti zame. Glede dodatnih ur pa bi morda bolje premislili. Zaenkrat še nimam težav z spravljanjem palice iz žepa." je pripomnila.