Učilnica Bunkljeologije

Učilnica je enaka kot vse ostale - prostorna, z velikimi okni, nekaj zaprašenimi omarami v kotih in z majhnim katedrom na čelu učilnice. Ko je Jayden prvič vstopil vanjo, je moral napraviti kar nekaj razgibalnih vaj s palico, da je odstranil ves prah. A učilnica še vedno ni izpolnjevala njegovih standardov. Rdeče zavese, je s kar nekaj truda spremenil v turobno črne in zaradi tega učinka je bilo ponavadi v učilnici zadušljivo vroče. Majhni mizi, ki je predstavljala kateder je dodal še dve, vsako na svojo stran in tako se je kateder zdaj vil po skoraj treh četrtinah učilnice. Na vrata je dodal simbol; dve prekrižani palici iz katerih se je vil dim, iz dima pa se je oblikoval napis Bunkeljogija. Na čelno steno učilnica pa je še za zaključek dodal dve sliki smaragdno zelenih kač, ki sta grizli svoj rep.


Jayden se je pripravil za svojo prvo uro. Ni ga kaj pretirano skrbelo, saj je imel dovolj izkušenj z bunkeljni. Če smo natančni kar 7 let življenja med njimi. Na videz je morda izgledal čisto običajni prijazni profesor, toda sam pri sebi se je smejal, saj bodo učenci kaj kmalu izvedeli, da ni čisto običajni profesor. Za uvodno uro jim je nameraval pripraviti majhno presenečenje, ki se ga bodo najbrž vsi razveselili. Ob zvonenju je vstal in se naslonil na mizo. Kljub temu, da je bila prva učna ura bunkeljogije je nameraval za predolgo zamujanje odštevati točke.

Amber je malo postala pred učilnico. Bunkeljologija?! Kdo jo potrebuje?! je zaničljivo pomislila in z vzdihom odprla vrata. Prvo, v kar je zapičila oči, sta bili kači na steni. To ji je bilo všeč in profesorju je takoj dodala plus. Tudi zavese so se ji dopadle. Zvlekla se je do zadnje klopi in sedla. Kot vedno prvo uro, tudi tokrat ni nameravala pozdraviti profesorja, zato je brez besed čakala, da se še kdo priduži.

Kaj? To je predmet? Oh, dajte no... kaj bolj neumnega pa še ne. Raje bi imel za obvzno učno snov učenje, kako brisati nos hišnemu vilincu! No ja... Mike je počasi prišel v učilnico Bunkeljnologije. Vesel je bil, ko je po dolgem času zagledal Amber h kateri je takoj prisedel. "Hoj..." je rekel, da je nakazal naveličanost nad predmetom.

Rhiannon je pridrsala v učilnico, jezna na cel svet, ter se sprehodila do klopi najbližje oknu, sedla, in noge elegantno stegnila na mizo. Zaničljivo je premerila profesorja, pozdrav Amber in Mikeu je odsekala, nasplošno pa je okrog sebe gledala mrko in s pogledom streljala bodala.

"Živjo." je Amber odzdravila Miku. Videla je, da tudi on ni ravno navdušen nad predmetom. Saj res. Kaj tako trapastega pa še ne! Zakaj bi se morali učiti o bunkeljnih?! je naveličano pomislila. "Kako gre? Še živiš?" je vprašala prijatelja in s kotičkom očesa opazovala Rhiannon, ki je bila videti prav morilske volje. Zdelo se ji je bolje, da jo pusti pri miru, čeprav jo je kar razganjalo od radovednosti.

Jayden je opazil, da so se v učilnici pojavili trije učenci in to bi morda bilo celo dovolj, da začne prvo uro nadvse nepriljubljenega predmeta. Odrinil se je od mize in pričel. "Sem Jayden Clearwater in vas bom, nihče še ne ve koliko let učil vedo o nečaroviških ljudeh, torej bunkeljnih. Ne bomo tratili časa z vašim predstavljanjem, še posebej ker vas je tako veliko." Zamahnil je s palico proti kredi in ta je bliskovito hitro začela pisati po tabli.

PISNI PREIZKUSI

0 - 65 % = Ti Trol
66 - 70 % = Grozljivo
71 - 80 % = Borno

81 - 89 % = Sprejemljivo
89 - 95 % = Preseglo Pričakovanja
95 - 100 % = Izjemno

Kreda se je v veličastnem loku pognala nazaj v škatlico na omari. "Prvi pisni preizkus bo natanko 10. učno uro. Kriterij je vse prej kot lahak, zato od vas zahtevam, da se ta predmet učite, pa naj se vam zdi še tako nepomemben in dolgočasen. S katedra je vzel redovalnico in se zazrl vanjo. "Mike Cornelius Snake. Naštejte katere naravoslovne predmete se učijo bunkeljni v njihovih osnovnih šolah." Redovalnico je odprto položil nazaj kateder, pogled pa uperil v edinega fanta v učilnici, očitno Mika.

Mike je gledal, kako je kreda poplesovala po tabli. Slišal je svoje ime in kot iz topa izstrelil: "Naravaslovje. Podenj spadajo: Biologija, fizika in kemija - v nekaterih zamejnih predelih včasih združujejo naravoslovne z tehnični in geografsko-družbenimi vedami. Naslednjič me lahko kličete brez Cornelius..." Mike se je nasmehnil... Saj bo šlo...

V zvežčič, ki ga je Jayden neprestano nosil s sabo, se je zapisal majhen plus. Zamahnil je s palico, da so se na tablo zarisali trije znaki - minus, krog in plus. "Minus pomeni negativno. Trije minusi in v redovalnico dobite TT. Krog je delno znanje, plus pa pozitivno. Pet plusov in lahko se pogovarjamo o Izjemno." Pospravil je palico nazaj v žep in odložil zvezek. "Ti," se je obrnil nazaj proti učencu, "si dobil plus. Kajti pod naravoslovne predmete spadajo vsi, ki si jih naštel. To si zapomnite." Zdaj je pogled zopet usmeril v redovalnico. "Amber Lily Black. Naštejte pet stvari, s katerimi si prosti čas krajšajo samo bunkeljni." Zaprl je redovalnico, saj je ostalo samo še eno dekle, katere ime pa si je že zapomnil.

Amber se je zamislila. "Gledajo televizijo, igrajo računalniške igrice... klepetajo po tulifo... hočem reči telefonu, em... kolesarijo, igrajo nogomet, košarko ali kaj podobnega..." Uff, za bunkeljne nisem ravno strokovnjakinja. Zazrla se je v profesorja in čakala na obsodbo.

BUNKELNOLOGIJA?!?! Dajte no, kaj pa naj bi s tem? pogledala je na uro že spet sem pozna. Počasi je vstopila in se zavlekla v zadnjo klop, na popolnoma drugo stran zadnje klopi kot je sedela Amber. "Oprostite da sem zamudila." je zdolgočaseno rekla profesorju ki je ravnokar na razlagal nekaj o tem da je Mike dobil plus, Amber pa je naštela nekaj stvari, ki jih v prostem času počnejo samo bunkeljni. Upala je da sama ne bo dobila vprašanja saj je pri bunkeljnih pogrnila.

V zvezek je zopet zapisal plus. Če bo šlo tako naprej me bodo še kje vzljubili, je zgroženo pomislil. Že je mislil nagovoriti edino dekle, ki ji še ni postavil vprašanja, ko je v učilnico vkorakala zamudnica. Super. Pa še nič kaj dobre volje ni. Zlobno se ji je nasmehnil in v redovalnici poiskal Pihpuff. Neke velike izbire tako ali tako ni. "Luciane Alice Cullen. Povejte čemu služijo interaktivne table." Upal je, da tokrat ne bo vpisal še enega plusa, saj je bilo to vprašanje kar malce komplicirano. "Če boste še enkrat zamudili za celih pet minut, bo Pihpuff ob točke." Odrinil se je od mize in stopil k tabli. Po nekem čudežu je zdaj lastnoročno na tablo napisal naslov. Življenje bunkeljnov in čarovnikov. "Dokler čakamo na odgovor, si na pergamente zapišite ta naslov."

Mike se je sam pri sebi nasmehnil. Ker sem moral dve leti živeti v pretežno bunkeljskem svetu in sem imel bunkeljsko dekle, bo ta predmet lahek. Ob vprašanju je dvignil roko, a je vedel, da ga učitelj ne bo poklical. Tiho je tlesknil s prsti in naslov se je prekopiral na njegov pergament. Pograbil je drugi prazen kos pergamenta in začel risati. Čakal je do razlage.

Jayden je opazil, da je fant dvignil roko, toda ni mu mislil posvečati pozornosti. "Gospodična Cullen, ko mislite stegniti vaš jezik me na to prosim opozorite, kajti mi gremo s snovjo naprej." Odložil je kredo, nato pa sedel za kateder in premeril zapiske. "Bunkeljni so ljudje, ki ne znajo čarati. Mnogi čarovniki zaradi tega mislijo, in verjamem, da med njih spada tudi kakšen od vas, da so navadni izmečki. Toda, ali so res? Za domačo nalogo, boste napisali 5 polnih vrstic, zakaj bunkeljni niso vredni nič manj kot mi, čarovniki. Naloge pričakujem do nedelje, 25.10. Tisti, ki je ne bo oddal si bo prislužil kazen in odštetje točk njegovemu domu." Naredil je kratek premor in si zapisal vse prisotne učence, od katerih je tudi zahteval nalogo, nato pa nadaljeval. "Zdaj pa si preberite snov, nato pa jo prepišite, prekopirajte, skratka kar koli, samo da jo boste imeli zapisano." Zopet je vstal, toda tokrat dvakrat s palico potrkal po tabli, na kateri se je po hitrem postopku začelo izpisovati besedilo.

Večini bunkeljev se niti sanja ne, da obstaja čarovniški svet. Živijo življenje popolnoma odtujeno od našega in razvijajo tehnologijo v najbolj nore smeri in odkrivajo nove stvari. Medtem pa smo čarovniki tako rekoč obtičali v srednjem veku. Nismo še prišli izven Zemljine atmosfere, ne predstavljamo si globin morja, ne zanima nas, kdaj bo izbruhnil vulkan, kakšno bo jutrišnje vreme in se zanašamo samo na čarovnijo. Toda bunkenljni ne sprejemajo ljudi, ki so drugačni od njih samih. Težko sprejemajo nekaj drugačnega, nekaj, česar obstoja ni mogoče dokazati, pa vendar obstaja. To je glavna in poglavitna razlika med nami in njimi. Le kaj bi se zgodilo, če bi izvedeli za čarovniški svet? Ponovil bi se srednji vek; čarovnike in vse, ki bi verjeli v magijo bi zažigali na grmadah in zatrli vsako sled magije. Zato se lahko čarovniki smatramo za bolj »kulturne«.
Čarovniki bunkeljne prepoznamo na prvi pogled, prav tako tudi čarovnike, ki skušajo prikriti svoje poreklo. Toda bunkeljni ne morejo prepoznati čarovnikov, saj sploh ne vedo, da obstajamo. Bunkeljni se drugače oblačijo, uporabljajo tehnologijo, elektriko, živijo samo za to, da delajo. Čarovnikom, pa življenje omogoča magija. Z njo si kuhamo hrano, naredimo življenje preprostejše, skratka, brez čarovnije bi bili mnogi čarovniki najverjetneje pogubljeni.

"To je snov, ki jo, vsaj upam, vsi razumete, brez nepotrebnega pisanja celotnega besedila, zato si lahko napišete samo oporne točke, zapiske, karkoli vam srce poželi. Toda vedite, da morate to znati perfektno. In čeprav imamo v tem razredu nekaj duševno zaostalih primerkov, vseeno pričakujem, da boste vsi po vrsti zmazali skupaj dovolj za vsaj zadostno, kajti v nasprotnem primeru ... bom postal nekoliko neprijeten." Zaključil je svoj slavnostni govor in z očmi poiskal dve deklini. Pihpuffovka se še kar ni odzvala, zato je njo vključeval v omenjene primerke. Nato je pogled zapičil še v Spolzgadovko, ki je bila prav morilske volje. "Rhianon Rae Malfoy. Na kratko povzemite kaj je zapisano na tabli." Nasmehnil se je, nato pa vstal in se sprehodil do okna. Le zakaj tičim za tebi hladnimi grajskimi zidovi, se je že neštetič vprašal, čeprav odgovora ni hotel privleči na dan.

Luciane je dolgo razmišljala. Čemu služijo interaktivne table?? Nimam pojma! Dolgo je tako premišljevala, nato pa se domislila, mami je enkrat omenila da bunkeljni uporabljajo interaktivne table za lažji prikaz učencem, čemu že služijo? V glavi je že skoraj oblikovala odgovor Interaktivne table uporabljajo učitelji v bunkeljsih šolah, da lahko učencem prikažejo kar morajo znat, s pomočjo obkroževanja ki je na interaktivni tabli lažje. Oddahnila si je in povedala:"Interaktivne table uporabljajo učitelji v bunkeljsih šolah, da lahko učencem prikažejo kar morajo znat, s pomočjo obkroževanja ki je na interaktivni tabli lažje." Opazila je da mora prepisati naslov in si iz besedila napisati točke. Potegnila je po vrhu pergamenta in naslov se je prikazal. Začela je brati besedilo, hkrati pa je upala da je pravilno odgovorila. Večini bunkeljev se niti sanja ne, da obstaja čarovniški svet...Odlomke besedila je shranila v svoje možgane nato pa jih dala na pergament s pomočjo čarovnije in pod opornimi točkami. Predmet se ji je zdel težek in nezanimiv. O bunkeljnih vem nekaj malega, veliko pa ne, in tega me ni sram priznati. Zavedala se je svoje trme. In ni nameravala odnehati dokler ne bo učitelj odnehal, zaveadala se je tudi tega da ko je učitelj omenil brezupne primerke, meril nanjo, ker takrat še ni odgovorila, upala pa je da bo vsaj za krog, in ni odgovorila za minus. Iz torbe je vzela še en pergament, in začela nanj risati razne podobe. Dolgočasila se je ker učitelj še ni dal nadaljnih navodil.

Uf, tale je pa usekala mimo. Povedala ni skoraj nič... Zagledal je naslov na tabli. Vanj je uperil palico, nato pa frcnil po kosu pergamenta, kateri je bil na mizi pred njim. Na list so se hitro začele pisati črke in Mike se je sprostil. Spet se je lotil risanja. Čačke so počasi postajale lepše - vse je dobivalo smisel. Risba je bila lepa.

Rhiannon je srepo premerila profesorja in zasikala: "Rhiannon se piše s TREMI n-ji!" Tale idiot bi mi bil še pri srcu, če ne bi poučeval tako debilnega predmeta...dobro, da Pihpuffovka nima blage veze.

Zazrla se je skozi okno, noge na mizi še nekoliko bolj stegnila in začela nezainteresirano govoriti. "Da povzamem v treh povedih - bunkeljni ne vedo za naš svet in naše vrste bitij, razen tistih, ki so neposredno povezani z nami torej družine, vsaj v večini. Imajo kompleks 'vseznanja' in hočejo vedeti vse, odkriti kar še ni bilo odkrito in non-stop izboljševati tisto, kar že imajo, pa čeprav se da s tistim, kar imajo, živeti boljše kot odlično, poleg tega pa si želijo imeti urnik in napovedi ne samo za sedanjost, pač pa tudi za prihodnost in se s tem pospešeno ukvarjajo. In še tretja poved - so tako prekleto ozkogledi, da ne sprejemajo ničesar drugačnega ali bolj sposobnega (kot smo mi), zato bi nas v strahu, odporu ali zgolj neodobravanju poskusili zatreti, kar pa seveda na velja za vse pripadnike nemagičnega občestva, marsikdo bi nas označil kot fascinantne, še posebej mene ali Amber tamle." Pri tem se je zahihitala, kar pa je takoj spet zamenjal morilski izraz. Z zaprtimi očmi se je obrnila proti profesorju, potem pa jih utrujeno odprla in mu namenila enega od 'ne da se mi/ ni vredno' pogledov.

Na obrazu se mu je razpotegnil velik nasmeh, ko je Pihpuffovka izstrelila svoj, nič kaj pravilen odgovor. "Obkroževanje je na interaktivni tabli lažje? Tole bo kar minus," je prešerno rekel in zapisal svoj prvi minus. Zdaj mu je bilo že lažje pri srcu. "Da, res se napiše s tremi n-ji. Se mar zato kaj drugače izgovori?" je odgovoril na Rhianonnin sikajoč ton, potem, ko se je prepričal, da ima res napisane vse učence, tako kot mora biti. "Tako je," je pritrdil, zapisal plus in dokončno zaprl redovalnico. Ni se zmenil za njen pogled, temveč je karseda brezbrižno zamahnil proti gobi, da je po hitrem postopku počistila tablo. "Kdor si je snov prepisal si je, ostalim pa več sreče prihodnjič. Naslednjič bomo obravnavali bunkeljske šole, zato upam, da si boste v glavo vtepli vsaj nekaj o njih in da ne bo preveč nepravilnih odgovorov. Zdaj lahko greste." Pobral je vse stvari z mize in odkorakal proti vratom, ko se je ravno spomnil še nečesa. "In pa Cullen, do naslednjič hočem pravilen odgovor na vprašanje o interaktivni tabli, sicer bo padel še en minus." Še enkrat se ji je toplo nasmehnil, nato pa izginil skozi vrata.

Mike je pospravil polno počečkan list in ga prepognil. Počasi je vstal in se razgledal po razredu. Sonce je sijalo skozi okna in lep jesenski dan je prediral skozi njegove zenice. Zdaj je zares vstal in se počasi začel premikati proti izhodu. No, pa saj bom zdržal ta predmet.... ni nekaj težko... no, bomo videli. Izginil je in za njim je ostal le še odsev v svetlobi.

Rhiannon je pohitela za Mikeom da bi ga ustavila. "Alo, daj mi za moment posodi zapiske, da prekopiram,... prosim." Brez, da bi čakala, je priklicala njegove zapiske, pa tudi prazen pergament in s flikom palice prenesla napisano na svojega. Njegovega je nato odpoklicala nazaj na svoje mesto, potem pa svojega malomarno zatlačila nekam v torbo in odhitela proti Spolzgadu.

Amber se je prav počasi dvignila s stola. Ne razumem, zakaj bi morali vedeti vse o življenju bunkeljnov! Saj živimo tukaj in smo čarovniki, kaj nas brigajo oni! Zagodrnjala je kratek: "Adijo" in se odvlekla skozi vrata. Najbrž bom preživela. Pff.

Nicholás je s prefinjenim trkanjem potrkal na vrata učilnice, za bunkljologijo. Seveda se je zopet izognil tradicionalnem čarovniškem oblačilu in oblekel tradicionalno indijsko platgneno oblačilo v modrih in srebrnih barvah, hodil pa je kar bos. Hehe, le kdaj se misli ta bouffon zmigati in odpreti vrata?

Rhiannon je vdrla ven iz učilnice in se pri tem zaletela direktno v blondinca, ki ji je že lep čas žrl živce. Izvlekla je palico in s flikom pospravila svoje stvari nazaj v torbo. Jezno je pogledala blondinca. "Ure je konec, idiot!" Za dobro mero je še malo preklinjala v romunščini in izginila za ovinkom.

Rose je prišla v učilnico in brez pozdrava sedla v zadnjo vrsto. Na mizo si je zložila stvari za pouk, zraven tega tudi svoj risalni zvezek in se zleknila nazaj na stol. Sploh ne vem kaj delam tukaj, prav bedno je. Vsi so nekako prijazni, je pomislila in pogledala pred seboj. Nato je usmerila pogled na svoje čevlje. Važno, da imam all starke s seboj, je posmehljivo pomislila in se zahihitala..

Kassia je vstopila v učilnico. Čeprav je imela strgane hlače, zaradi teka po gozdu, je še zmeraj izgledala lepa. Opazila je, da nima nobenih knjig s seboj, zato je vzela palico in tiho zamomljala; "Accio učbenik." Čez nekaj časa je imela poz pazduho, že zvezke ki jih je potrebovala za pouk. Usedla se je v zadnjo klop in položila noge na mizo. Malo je brskala po knjigi, nato pa je še enkrat pogledala znamenje. Bila je na nek način vesela, da je Jedka smrt, na drug način pa se je bala. Nato si je roko pokrila in poskušala slediti uri ...