Učilnica čitljivije

Rhiannon je ob omembi profesoričinega 'neznanja brambovije' tiho zaklela, potem pa nakazala Mikeu, naj poskuša vdreti v njen um. Sama je svoje misli popolnoma zablokirala, videla je le še polje motne beline brez ene same samcate barve ali slike.

Luciane se ni pritoževala in se sploh ni zavedela da mora k Tobyju, k njemu se je odpravila podzavestno, učiteljičine pripombe glede njenega znanja pa je kar preslišala, to se je naučila že pred dosti časa, saj so jo skoraj vsi zmerjali. Skomignila je z rameni in se odpravila do Tobya. Postavila se je pred njega in rekla:"Luciane Alice Cullen, Piffpuf, ne kliči me Luciane ker si boš zvil jezik." Zdolgočaseno ga je po strani pogledala in vprašala še:"Boš ti začel, in kako naj te sploh kličem?"Počakala je na njegov odgovor in zdolgočaseno zrla v steno.

Loryna je jezno zagodrnjala in se postavila k Amber. Okrog sebe je gledala z največjim prezirom. S to tečnobo naj bom? Očitno je prefesorica ugotovila, da se ne marava. In to je samo zaradi tega. Kar mislijo si naj, da še bom naprej obiskovala TE ure. Oziroma uro čitljive, za katero mi je žal, da jo obiskujem!


Ozrla se je k Amber in zlobno rekla: "A si bo gospodična dovolila začeti ali naj čakamo dokler se ne bo Bradavičarka sesula?" Imela je tako zloben glas, da je še sama sebe presenetila. "No, že bo kaj?" se je jezno obrnila k Amber ter jo zlobno gledala.

Amber je prhnila. "Kaj, si ne upaš začeti? No prav, bom pač to storila jaz." Priprla je oči in se skušala skoncentirati, a to je zelo težko, če imaš pred seboj osebo, ki je ne preneseš. "Chitlivium." je zamrmrala. Ampak seveda ji ni uspelo. "Chitlivium!" je ponovila in trdneje poprijela za palico. "Chitlivium!" Niti za hipec se ji ni odprla pot v Gryfondomovkine misli. Dobro. Saj je profesorica rekla, da ne more uspeti od prve... "Chitlivium!" Povesila je palico ob bok. "No, da ne boš tako zadovoljno gledala, pa poskusi ti!" je zbodla Loryno.

"Prav" jo je zbodla nazaj. "Sicer nisem rekla, da mi bo uspelo v prvem ampak..." ji je rekla in tiho dejala: "Chitlivium!" Pot se ji sploh ni doprla. "Chitlivium!" je še enkrat rekla. "Chitlivium!Chitlivium! Chitlivium! Chitlivium!" Pot se bi ji skoraj odprla, in videla je preblisk nečesa... Stresla je glavo in zazehala. "Chivitlium!" je še enkrat rekla, nato pa skomignila z rameni.

Amber se je zarežala. "Pa sem spet jaz na vrsti." V čem je smisel?! Mogoče mi bo uspelo čez nekaj stoletij... no, pa saj imam še dovolj dolgo vampirsko dobo... "Chitlivium." je spet poskusila izvesti urok. Kot je pričakovala, se ni nič zgodilo. Zaprla je oči in jih nato spet odprla. Poskušala je usmeriti misli na to, da bi vdrla v Lorynino glavo. "Chitlivium!" Zavzdihnila je. "Chitlivium..." In za trenutek ji je skozi misli šinila slepeča bela svetloba. A potem je izginila. "Chitlivium!" Spet nič. "Chitlivium." je že malo naveličano rekla. "No, daj ti..." je pozvala Loryno.

"Chitlivium" je rekla in zmajala z glavo. "Nikoli mi ne bo uspelo!" si je mislila ter jezno gledala v svet. "Chitlivium! Chitlivium! Chitlivium! Chitlivium!" se ponavljala, a ji ni uspelo. "Kaj je zdaj s tem?" je jezno spraševala in mrko gledala naokrog. "Chitlivium!" Videla je delček nečesa, za kaj je predvidevala, da so Amberine misli.

Svetlana je z zaničljivim nasmehom opazovala brezplodne poskuse obeh učenk in obenem uživaško tleskala z jezikom. Zavestno se je odločila, da tokrat ne bo niti poskušala pomagati. Vzvišeno je izjavila: ''Menim, da bo potrebno še nekaj oziroma mnogo vaje. Želja in učenje na pamet očitno ne zadostujeta. Pri čitljiviji se pokaže vaša resnična vrednost, realne sposobnosti in notranja moč. V tej učilnici sem naletela na tipične primere domišljavih in vase zaverovanih ljudi, ki ne vedo, kaj je obvladanje, njihova koncentracija pa popusti že pod najmanjšimi pritiski. Navaden bunkelj s podeželja o branju in skrivanju misli več več kot oni. Kaj mislite, o kom govorim?''

Profesoričin glas je glasno odmeval po nenavadno akustičnem prostoru in kazno je bilo, da se tega zaveda. Kdo bi si mislil, da kamnite stene tako ojačajo zvok... ''Kakorkoli že ... Čez nekaj minut bo konec ure, zato kar začnite pospravljati. Danes sem približno ocenila vaše znanje, zato se naslednjič lahko začnemo učiti - po različnih stopnjah zahtevnosti, ki so prilagojene vsakemu posamezniku.'' Naredila se je kot, da je to vse kar želi povedati, nato pa mimogrede navrgla: ''Prvega novembra ob pol devetih zvečer se začne dopolnilni pouk čitljivije v mojem kabinetu. Sami veste, če je obiskovanje potrebno ali ne. Amber, zate pa je obvezno.'' Namenila ji je preračunljiv pogled naravnost v oči. Samo dve možnosti sta: ali bo tiho požrla in ignorirala ali pa se bo vsajala. Eno in drugo pa bo - zaman.

"V čast mi bo obiskovanje cenjenega dopolninega pouka pri cenjeni profesorici." je lahkotno pripomnila Amber, ki je bila odločena, da se zaradi zbadanja učiteljice ne bo preveč obremenjevala. Palico je vtaknila v žep, ostalo pa pospravila v torbo. "Na svidenje, pa lepo se imejte!" je pozdravila in se pobrala iz učilnice, še preden je profesorica lahko rekla še kaj.

"In kdaj bo dodatni pouk?" Se je na hitro pozanimal Mike med tem, ko je zlagal vse stvari vključno z nepopisanimi kosi pergamenta v torbo. Med zatikanjem palice v žep na modro-obrobljenem plašču je še vedno zrl v učiteljico in se nezavedno že pomikal proti izhodu iz učilnice.

Svetlana se je zabodeno zazrla v Mika in pri tem pomislila, da spada med ljudi, brez katerih bi v življenju shajala prav krasno. Skomignila je z rameni in polglasno izrekla čarobne besede. Vse prižgane sveče so v trenutku ugasnile in prostor je postal neprijetno temačen. S katedra je previdno vzela mislito in ga v rokah držala, kot bi bil njen najdražji zaklad. Varno. S premišljenimi koraki se je napotila proti vratom, pri čemer so njeni čevlji trdo udarjali ob tla. Spremljavo pa je predstavljal zvok, ki nastane, kadar se dolg plašč vleče po tleh. ''Nesmiselne in neumestne pripombe me spravljajo v globoko ter brezizhodno depresijo, zato jih v prihodnje, prosim, opusti. Verjemi, da boš za dodatni pouk izvedel pravi čas in z njim se nikar ne važi, ker ti bo še žal, '' je odsekala.

Nicholás, je tokmrat za razliko previdno potrkal na vrata in jih odprl. S svojim neustavljivim karakterjem je stopil do profesorice, ki je bila občutno manjša od njega in je sodeč po tablici pribiti na vratih učila čitlividijo. Kaj pa vaš, morda je kot tablica pribita tudi profesorica sama. Samovšečno se je nasmehnil, si svoja Diorjeva sončna očala zataknil za ušesa. Pomenljivo je pogledal k profesoričinim čevljem in rekel: "Ali v tej državi sploh poznate kaj takega kot Jimmy Choo?" Pomenljivo jo je pogledal in se s hojo moškega top modela odpravil proti eni od zadnjih klopi. Pri tem si je mrmral nekaj takšnega kot: "Pfuit! Des Anglaises."

Rhiannon se je zahahljala, ko je opazila novega sošolca, kako se je pompozno sprehodil v razred in profesorici namenil nekaj 'prisrčnih' besed. Stopila je do njega, pri čemer je z dolgim krilom in plaščem pometala po tleh, in ga še bolj pompozno nagovorila.

"Rhiannon Rae Malfoy, Spolzgad." Pomolila mu je roko in v poklon rahlo sklonila glavo ter upognila kolena. "Si Francoz? C'est magnifique..." Za trenutek se je zamislila in se odsotno zazrla v točko na zidu. "Veš, Francozi nikoli niste imeli dobrega občutka za čas, ure je namreč konec. Lahko pa malo vadiva na samem, če želiš." Še enkrat se je rahlo priklonila.

"Heh. No ja morda res nimamo občutka za čas," ji je pomežiknil,"zame osebno je petinštirideset minut tako ali tako nekaj čisto brezčasnega." Nato je še odgovoril na njen predlog: "Tegale sranja od čitlividije se mi res ne da vaditi lahko pa vadiva kaj bolj veselega," se je čpomenlivo namehnil.

Rhiannon se je namuznila in odrezala. "Veš, predstavitev ne bi škodila, še vedno namreč ne vem tvojega imena. Sicer pa - KŽTD ali dnevna, če si v Spolzgadu." Z dvignjeno glavo je odkorakala mimo njega in pre tem poskrbela, da se je skoraj zaletela vanj.

Zoe Ginny je prišla v učilnico sedla se je v drugo vrsto ter pozdravila učiteljico.Za druge učence ki si bili v učilnici se ni zmenila. Vzela je knjigo in jo začela brati . Nekaj časa je brala nato se je zamislila
[i]razmišljala je s kom bi se lahko spoprijateljila. Iz razmišljanja jo je zbudila učiteljica ki jo je nekaj vprašala a
Zoe Ginny je ni razumela .Zato jo je učiteljica strogo pogledala in ji povedala naj drugič sodeluje.