Kabinet profesorice Charlotte Brown

Kabinet je majhen, z mizo v kotu, za katero ponavadi sedi profesorica. Nasproti mize je oblazinjen stol za prišleke. Kabinet je namenjen raznim zasebnim pogovorom z učenci ali pa s pofesorji.

Charlotte je po uri urokov prišla v svoj kabinet. Usedla je za leseno mizico v kotu in začela nekaj pisati v svoj zvezek. Čakala je na Mikea, Amber in LeeAnne, ki so si v Meryascoveni prislužili kazen. Kazen bo menda učinkovala. Zložiti vse te knjige po abecedi ne bo mačji kašelj. Vse stene so bile polne polic in te so bile polne knjig. Res jih je bilo ogromno.

Na vratih je potrkalo in vstopil je zadihan Mike. Zazrl se je po razredu in videl, da je prvi. Nato je pogledal učiteljico in še knjige. Pozdravil je: "Dober dan." Napol se je priklonil. Zdaj ni bil več predsej zadihan in brazgotine na njegovem obrazu niso bile več rdeče. Nato je dvomno vprašal: " Ker je to kazen, verjetno ne smemo vporabljati urokov, kajne?" Iz žepa je potegnil palico in jo pogledal.

Trenutek za tem so se spet odprla vrata in prikazala se je nejevoljna Amber. Kazen! Kot da že točke niso bile zadostna kazen! Pogled ji je švigal po policah. Pa saj to ni res! Človek bi mislil, da ta ženska ves čas samo bere! je obupovala, ko je pomislila na to, koliko dela jih čaka. Upam, da misli Anne kmalu priti. Prej ko začnemo, prej bomo prosti!

Charlotte se je ob Ambrinem pogledu nasmehnila. Videti je bilo, da ni ravno navdušena. "Seveda ne smete uporabljati palice, mladi gospodič Snake!" je odgovorila učencu. "Sicer pa bom vse povedala, ko pride še gospodična Sapphire. Še malo počakajmo."

Anne je vstopila v kabinet, takoj ko je zaslišala svoj priimek. "Samo Anne...Toraj bomo začeli? Že zdaj sem MAlo pozna, saj sem zaspala." V znak je zazehala in pogledala svoja prijatelja ter si jima nasmehnila. Pogleda je knjige na policah in se namrščila. Včasih pa ni dobro imeti knjig.

Mike je nejevoljno pozdravil. "No, vsi smo tukaj, lahko dobimo navodila, da začnemo?" Sprehodil se je med policami. Bilo je zagotovo 1000 knjig. Izgledalo je kot knjižnica podružnične bunkeljske šole, le na trikrat manjšem mestu. Pospravil je palico. Najbolj ga je žulilo, da med vsemi temi knjigami ni bilo niti ene zanimive.

"Dobro," je rekla profesorica. "Lahko začnete. Pričakujem, da bodo knjige zložene po abecednem vrstnem redu. Vse! In brez palic prosim." Po tem se je usedla za mizico. "Delali boste dve uri. Tako bo vsak dan, dokler ne bood zložene vse. Lahko začnete, priporočam, da pohitite."


[Vsak mora napisati vsaj tri čim daljše prispevke, v katerih opisuje, kako je zlagal knjige]

Mike je zavil z očmi. Zapodil se je k prvi knjigi. Zgodovina urokov Chucka Leprisa... Hmmm verjetno je to tisti, ki je izzumil urok Leprisis, urok zmede, ki pa ni uvrščen pod žrle kletve Poiskal je polico Z in knjigo položil na njo. Čez nekaj časa so se na tisti polici znašle tudi: Zgodovina Čarovništva - celoten leksikon, Začetniško čarovno kuhanje, Za vedno pri palici in Zgodovina bradavičarke. Zložil je še veliko drugih knjig, a je pozabil veliko naslovov. Nato se je ozrl, kako delata ostali dve.

Amber je zavzdihnila in sledila Miku proti knjigam. Tako kot on, je tudi sama začela pri z. Iskala je naslove na z... Zilianna Morbetiss... Trapasto ime! Zobati uroki... uhh še huje! Zilsonis Hubert Roanwalchki... kako so lahko to izgovorili? Zlagala jih je na polico, potrpežljivo kot je le lahko. Dve uri bomo morali gniti tukaj? Pa kako lepo vreme je! Ozrla se je skozi okno. Res so v sobo metali tople žarke. Amber pa se je vrnila h knjigam. Zvorjevi uroki... Zwetsch... Zgodovina uroka smrti... Zgodovina uroka smrti? Avade kedavre? To moram prebrati! je sklenila in jo postavila na mesto. Nadaljevala je z zlaganjem in postajala vedno bolj zdolgočasena...

Mike je nadljeval. Našel je same dolgočasne knjige. Bunkeljski priročnik, Keltski varuh, Kako narediti puder? Pa kakšni naslovi so to? Kaj učiteljica za uroke res ne more meti knjig, kot bi bile naprimer tehnika bukljev propede, temni čarovnik napade, Kočija Marlina Wisdoma ali prvi čarovnik? To so ja osnovne leposlovne knjige za čarovnike vseh starosti od desetega leta! Ne pa Krohot tisočih zavrženih urokov in Klepatius, urok uničevanja, počakaj Klepatius, urok uničevanja! To se sliši zanimivo.Vstavil je knjigo v polico K in si jo označil, da bo kdaj prosil zanjo. Ime si je tudi zapisal. Nadaljevali so se dolgočasni naslovi kot: prehrana za sove, legendarni prodajalec, nekdanja sestava prečne ulice. Mike je zehal in zehal. "Koliko časa še..."

"No, pa saj ni tako hudo," jih je bodrila Charlotte. "Samo še uro in pol. Mogoče boste z vsem gotovi že v enem tednu, če bo sreča!" Naprej je pisala po svojem zvezku. "Sploh pa se najde kaj zelo zanimivega, med vsemi temi knjigami, da veste. Nič ne bom imela proti, če si kakšno izposodite, samo da jo boste vrnili." Po tem je vtihnila in spet pisala.

"Res? Si lahko torej sposodim Klepatius, urok uničevanja? Res bi jo rad prebral..." Mike se je spet lotil zlaganja. Ni se več mučil z naslovi. Malo si je ogledoval barve knjig Modra, rdeča, zelena, rdeča, črna, zelena, rdeča, modra, modra, siva....Največ je modrih in rdečih...Malo se je poigraval nato pa vprašal: "Učiteljica, veliko sem že zložil... Bi lahko...."

[trije posti so bli]

"Seveda si lahko izposodiš knjigo. Vesela sem, da še kdo bere," je rekla profesorica. "Samo da ne bi česa poskušal!" Potem je pogledala proti dekletoma, ki sta še vedno zlagale knjige. "Lahko ju počakap in začneš brati, ali pa greš. Res si veliko zložil. Sam izberi"

Amber je precej na glas zazehala, čeprav vampirji sicer tega ne počnejo. Hotela je samo pokazati, kako dolgčas ji je. Vladavina Magičnega cesarstva... Viws, urok fotosinteze... Vsi uroki Vilmusa Vdolkerja... Brezvoljno je zlagala knjige eno za drugo in vzdihovala. Na koncu si moram izposoditi Zgodovino uroka smrti. Upam, da profesorica ne bo imela nič proti... je pomislila in poškilila proti njej, potem pa spet začela zlagati in zehati.

Medtem ko je Anne zlagala knjige, sta se prijatelja pridno pogovarjala. Sami njej ni bilo ravno do družbe-bila je slabe volje. Skrbelo jo je za zabavo. Že res da bo super, a kaj ko nima spremljevalca. POgledala je Mika in Amber. Vsaj nekdo bo srečen. Kaj za..? Knjiga je padla s police, čeprav se je ni niti dotaknila. Pobrala jo je in pogledala kje se je odprla. Bil je ravno začetek novega poglavja- ČAROBNI PREDMETI. A zaradi tega še ni zganjala panike. Šele ko je opazila nove predmete-predmete oživljalnja je onemela-iste predmete so imeli, kot so na sliki. To ji je vzela sapo, saj ni mogla vrjeti, da kakšna taka knjiga že obstaja. Če bi prišla v roke Mrlakenstainu, potem bi vsi njihovi upi splavali po vodi. Dregnila je Amber in ji pokazala knjigo.

Mike je videl izraz na Anninem obrazu in vedel, da se nekaj pripravlja. "Bom počakal," je rekel Mike in se usedel na lesen stol zraven katedra. 1. poglavje Klepatiusova preteklost. Klepatius je bil iznajden bla, bla, bla... Chuck Klepatis bla, bla, bla... Padel s stolpa ble, bla, bla... Dolgo okreval bla, bla, bla, takrat ga je naredil.

2. Poglavje. Učinek. Mike si je mislil Bom že kasneje prebral. Pogledal je Anne, ki je r avno nekaj drezala Amber. Nekaj se pripravlja...

Amber je ravno na polico položila knjigo Vedno na poti k čarobnem, ko jo je Anne dregnila. poškilila je k njej in zagledala predmete za oživljanje. "Ni mogoče!" je dahnila. Postavila se je s hrbtom proti profesorici, da ta ne bi mogla videti, kaj imata. Pomignila je Miku, naj pogleda. "Moramo vprašati, če si jo lahko sposodimo. Potem je najbolje, da jo zažgemo ali kaj podobnega." je šepnila. "Če jo dobi Saj vesta kdo, se nam ne piše dobro..."

Mike je prikimal, češ, vse vse že vem Hitro je poslil misli v Annino glavo: Z Amber sva že končala, ti pa še moraš zlagati. Hitro dokončaj svoje delo, da lahko gremo. Midva te bova počakala, ti pa le zlagaj. Amber, ti prosi za obe knjigi in učiteljica bo - upam, da odobrila. Zdaj pa pohitita. Jaz se bom delal, da berem. Mike je odprl knjigo in res začel brati, a ni prišel daleč, saj ga je še bolj zanimalo dogajanje izven knjige.

Amber je prikimala in odločno zaprla knjigo. "Profesorica?" se je oglasila. "Bi si lahko izposodila ti dve knjigi? Prosim?" Pokazala ju je in se poskušala čim bolj prisrčno nasmehniti. "Ni za dolgo časa..." Pohiti Anne, to moramo hitro urediti... je govorila v mislih.

"Vzemita jo, ter me počakajta v parku." Podala jima je knjigo in se začela pretvarjati, da se ni nič zgodilo. Še naprej je zlagala knjige, sem ter tja pa tudi poškilila. Pomižiknila je prijateljema in pomignila proti vratom, v očeh pa ji je sijala nuja. Kmalu sta prijatelja odšla in za vse knjige je na njeno žalost ostala sama. Veselo na delo.

MIke je prikimal. Prijel je svojo knjigo in odšel. Upal je, da bo učiteljica Amber dovoljila vzeti obe knjigi. Hodil je in hodil. Premišljeval je le o tem. Bo, ali ne bo... Saj bo. Ampak Mrlakenstein. Nekaj je tukaj čudnega. Tolikokrat je bil Merlakenstein že na bradavičarki, zakaj še ni našel te knjige. Gotovo ni edina na bradavičarki... Ali pač...

"Seveda si lahko izposodiš knjige," je rekla profesorica. "Če jih boš seveda vrnila." Razmišljala je, zakaj so tako šepetali. "Vidva lahko gresta, ja, Anne pa mora še dokončati. Jutri spet ob isti uri." Po tem se je spet posvetila zvezku, ki je ležal pred njo.

Vrniti! Upam da ne bo preveč razočarana. Prijela je novo knjigo. "7666...7666..." Ko je našla ustrezen prostor jo je položila na polico. "7898....7898...AHA!" In tako dalje in dalje. Anne se je zdelo da je minila cela ura. Ali pa mogoče dve? Sta jo že sežgala? Jo prebirata? Je kaj narobe? Ni bila prestrašena, le panična je bila. Poškilila je skozi okno, ki je na njeno žalost in hkrat srečo ni gledal na park. Zavzdihnila je. "84365? Koliko je vse skupaj knjig pravzaprav?"

"Knjig je okoli 1065432, nekaj sem jih posodila," je rekla Charlotte, ko je LeeAnne vprašala. "Mislim, da zdaj lahko greš tudi ti. Ne pozabi: jutri ob istem času! Še veliko dela vas čaka! Če bi se želela še ti kakšno knjigo sposoditi pa lahko vprašaš."