Kabinet Svetlane Snape

Kabinet se nahaja poleg učilnice za čitljivijo, zato ga odlikujeta podobna temperatura in gradbeni material - kamen, skala. Morda je celo za nekaj stopinj hladnejši. Razlikuje se v velikanski leseni omari, ki je do vrha natlačena s knjigami, in manjšim kavčem z rdeče-zelenim vzorcem, kjer ponavadi drema črni maček Claymug - kadar seveda ne preganja hišnih vilincev po šolski kuhinji. Točno na sredini prostora leži srednje velika kosmata preproga živo rumene barve, saj je profesorici padla v glavo trapasta ideja - rada bi se naučila joge. Zavese iz temnega oguljenega blaga so tako tesno stisnjene skupaj, kot da bi si nekdo na vso moč prizadeval tudi najmanjšemu sončnemu žarku preprečiti vstop skozi zamrežena okna. V oči pade tudi nenavadna prikazen na majhnem portretu visečemu na zahodni steni. Okoli njega so namreč v popolnem krogu zapičene bunkeljske pikado puščice, možakar s portreta - ki je bil vedno znan po svojih nesramnih opazkah in kritikah - pa si na vse kriplje in pretege trudi zaščiti glavo. No ... Svetlana je bila nekoč znana po nagli jezi in ... napadih besa. Razen tega pa kakšnih posebnih detajlov ali predmetov - če ne štejemo mize in stolov - v kabinetu ni.

Malo sem prehiter, a mislim, da to tudi ceni prof. Snape... No vseeno, takoalitako nimam drugega za delati, si je mislil Mike ko je hodil po hodniku in končno je prišel do velikih lesenih vrat. Potrkal je. Knock Knock Odprl je vrata in rekel: "Sem prehiter za dodatni pouk?"

Rhiannon je vstopila v kabinet in srečno in olajšano izpustila zrak iz pljuč, saj profesorice še ni bilo v njem. Tam je zagledala Mikea in se sesedla v stol zraven njega ter se zazrla skozi okno na Quidditch igrišče.

Svetlana je za ta dan imela popolnoma drugačne načrte.

Nameravala je poiskati Zhoprnacka in ga prisiliti, da se ji opraviči za predvčerajšnje izpade. Pregledala je že polovico gradu, preiskala severni stolp, besno nadrla Krvavega barona, razdejala shrambo za metle, a vse brez uspeha. Stvar jo je začela zabavati, ko je naletela na hišnika, ki je užaljeno trobil o 'nesramnostih brez primere' in ''moral bi končno leteti iz šole''. Ko je izvedela, da Zhoprnack nagaja praktično vsem, ga je začela skoraj občudovati. Hotela mu je povedati, da je postala njegova zaveznica, toda tisti trenutek je odbila stolpna ura in ... Sranje... Pa ravno danes! Čez sedemnajst sekund in osemnajst stotink je že stala v svojem kabinetu in mirno izkašljala svoj: ''Večer.''

Mike si je žvižgal bunkeljsko popevko skupine Metallica, ko se je učiteljica končno prikazala v kabinetu. Nikoli si nisem mislil, da bo učenec moral čakati na učitelja na privatni uri v kabinetu... no ja... "Dober večer, gospa profesor." je brezizrazno rekel Mike in se ozrl skozi okno in iskal luno. Bilo je že temno, a lune ter zvezd ni bilo nikjer. "Bi kar začeli?"

Tudi Rhiannon je ob profesoričinemu prisiljenemu pozdravu hitro vstala iz svojega stola ter pozdravila.

Svetlana se ni odzvala, a videti je bilo, da niti slišala ni. Nekaj trenutkov je neodločno stala v kabinetu, njen pogled pa je bil tako prazen, da mu je bilo nemogoče določiti smer. Celo obraz ni izžareval običajne pritajene porogljivosti, saj je bil le zamišljen in nekoliko zaskrbljen. Naposled je končno trenila z očesom in se tako očitno znebila tudi morebitnih dvomov oziroma tistega čudaškega razpoloženja. Na sredino prostora je z urokom premaknila mizo ter h krajšim stranicam le-te postavila lesena stola. Zdelo se ji je samoumevno, da naj bi se nanju preselila oba učenca, zato se ni trudila z dodatnim pojasnjevanjem. Črnemu mačku Claymugu, ki je mirno spal na kavču in predstavljal karikaturo blaženega miru, je namenila kritičen pogled in ga prav nič nežno dregnila, da se je prebudil. Pomignila mu je, naj se nemudoma odstrani. Žal ni pokazal nobene zainteresiranosti, temveč obsojanja vredno ignoranco. Po uroku osmojene dlake je planil pokonci, skočil za vrat, jezno zapihal in ostre krempeljce zasadil globoko v Svetlanino levo ramo, nato pa z visoko dvignjenim smrčkom kot v počasnem posnetku odcapljal ven in si že štiristo petnajstič prisegel, da resnično prezira svojo lastnico. Slednja si je isto obljubila že štiristo šestnajstič.

Zamrežena okna in do konca zagrnjene baržunaste zavese? Ne, to nikakor ne zadostuje. Temačna soba se je Svetlani iz neznanega razloga zdela odločno presvetla, zato je nemudoma pričarala rolete, da nisi mogel razločiti niti centimetra pred nosom. Lumos ji je šel na živce, zato se je raje odtipala po zavojček temno rdečih sveč in tri od njih pritrdila na mizo, dve pa na okensko polico. Pri prižiganju ni uporabila vžigalic, saj proti uroku ognja ni imela nobenih pripomb. Med minuto v temi si je verjetno priskrbela tudi mislito, saj ga pred tem še ni imela v rokah. Njena trditev - pravzaprav vprašanje - je obvisela v zraku: ''Najbrž vesta, kaj je to.'

Rhiannon je samo zavila z očmi, potem pa se prestavila na stol, ki ji ga je profesorica namenila.

"Erm...mislito? Stric ima nekaj podobnega, ampak le redko uporablja," se je oglasila iz skoraj popolne teme in mirno počakala, da jo bo profesorica s svojim nič več zanimivim cinizmom zatolkla v tla.

"No... seveda veva, ampak nisem videl še tako stare verzije... imam enega manjšega, ki sem ga kupil v vražjih vragolijah bratov Weasly... priročna stvarca... Doplačal sem še 30 guildov, dalahko tiči v žepu, pa se ga sploh ne zazna... elementalna sprememba... No, tukaj je..." Par sekund je pest podržal nad žepom in nato iz njega potegnil za malo manj kot pest veliko mislito in ga vrgel na mizico, ki je ob pristanku zaškripala.

Svetlana je na kratko pokimala. ''Mhm, torej nima smisla, da razlagam, za kaj se uporablja. Morda bi se pa lahko vprašali, kdaj se uporablja. Sama sem premalo stara, da bi lahko povedala, če ti kasneje ravno izredno koristi, vendar se k temu vedno bolj nagibam, čeprav sem na svoj spomin zelo ponosna in ga nikakor nimam namena izgubiti. Ob kakšnih nenavadnih pretresih, stresih, razburkanem življenju, tisoč drugih stvareh, s katerimi se moraš ukvarjati, se prerado zgodi, da se dogodka, ki ga znaš praktično na pamet, sploh ne moreš več spomniti. Ob tem je seveda napačno domnevati, da mislito koristi predvsem starejšim ljudem, ki jih muči skleroza. Ravno nasprotno. Ponavadi ga uporabljajo ljudje, ki opravljajo neko odgovorno in zahtevno delo ali službo. Ljudje, od katerih se veliko pričakuje ter morajo vedno in povsod ohraniti trezno razmišljanje, stvari v njihovi glavi pa so ... popredalčkane. Večina velikih čarovnikov - bele in črne magije - je imela v lasti vsaj en mislito. Kadar poskušaš razrešiti določeno skrivnost, uganko iz preteklosti, priti do dna nekemu človeku, razumeti obnašanje in reakcije ostalih, je mislito koristen, saj v starih spominih - lastnih ali tujih, če se seveda dokoplješ do njih - odkriješ nove detajle, podrobnosti, na katere prej niti nisi bil pozoren in posledično pridobiš veliko koristnih informacij, s katerimi lahko marsikaj dokažeš, spoznaš, katere so bile tiste usodne stvari, ki so krojile zgodovino in v končni fazi na podlagi pridobljenih podatkov lažje sprejmeš določeno odločitev. Lahko pa zgolj pomiriš svojo radovednost ali podoživljaš prijetne in malo manj prijetne dogodke iz preteklosti. Če prijatelju, sovražniku - komurkoli že - hočeš predstaviti nek dogodek, pa ga zaradi takšnih in drugačnih razlogov - travmatičnost dogajanja, lenoba, nesposobnost izražanja - ne moreš spodobno prikazati, ni nič lažjega kot tako imenovani skok v izbrani spomin. Dobri strani slednjega sta tudi popolna objektivnost - pri ustni razlagi stvari pogosto postanejo izkrivljene resnici - in možnost vpogleda v vse ostale prisotne - samoumevno je, da ne boš videl in slišal le lastnika spomina, temveč tudi druge, ki so bili takrat zraven. Z nasprotnega zornega kota pa je popolnoma neumestno, da mislito poseduje betežni starček iz gozda, ki je vse svoje življenje preživel ob srebanju kavice, nabiranju gob, gojenju belih sov in eksperimentiranju z lepilnimi uroki - nič takega, kar bi bilo vredno posebnega zabeleženja. Stvar postane drugačna, če je nič hudega sluteči starček med vsakodnevnim sprehodom priča umoru. Usodni spomin bo z vsako sekundo bolj zbledel, meglen, nejasen, razen če ga nemudoma ne shrani v mislito in tako postane lastnik dokaznega gradiva. Dodala bi še, da mislito uporablja veliko število zgodovinarjev - tu gre predvsem za tuje spomine iz davnih let nazaj. Kakorkoli že... Žal se ne spoznam, kako je s tistimi, ki so se že rodili z nadpovprečnimi sposobnostmi niti nisem preučevala dedovanja demonskih lastnosti. Cornelius, vsekakor je dobro in preventivno, da si si čudežni strojček omislil. Rhiannon, ti pa si ga do naslednjič nabavi, ker ga bomo potrebovali za ... neke vaje. Zaradi mene greš lahko v Merjascoveeno - kvalitetne prodajajo v trgovini ''Pliškoti, smeškoti, srčkoti, smrčkoti, hiškoti in piškoti''. Pravzaprav gre za pekarno, skozi katero po stopnišču prideš v pritlikavo podstrešno izbo, kjer ... Saj boš videla sama ... pravzaprav bosta videli. Poišči Blackovo in ji povej, naj se pri meni oglasi šele, ko bo kupila mislito. Če ni vprašanj, sledi brambovija, če pa vprašanja so, pa tudi sledi brambovija ... samo malo kasneje.'' Svetlana si je med govorjenjem ves čas napenjala možgane in si sproti izmišjevala, kako lahko čisto logične zadeve, pove na kar najbolj dolgovezni način. Bila je relativno dobre volje.

Rhiannon je nekajkrat trapasto pomežiknila, potem pa si naredila mentalno opombo, da mora Amber ob prvi priliki spraviti v Hogsmead. Stvar bi se ji zdela jasna tudi brez razlaganja, zato se je v svojem stolu lagodno naslonila nazaj in pogled uprla v svojo palico, ki jo je nežno valjala med prsti.

''Brambovija je posebna veja čitljivije, vendar za razliko od nje obsega samo obrambo pred izvajanjem čitljivije, kar pove že sama beseda. Pri pouku smo videli, da oba znata vdreti v misli eden drugemu, iz česar sledi, da tega nihče od vaju ne zna preprečiti. Vsaj zadnjič ne. Začela bo Rhiannon. Oziroma Mike... kakor vzameš. Mike, ti boš torej s Chitliviumom poskušal prodreti v njeno glavo in sicer v krajših presledkih. Vmesne odmore, ki naj ne trajajo več kot nekaj sekund, pa izkoristi za poročanje. Natančno opiši, kaj si - če si - videl. Rhiannon, tvoja naloga je, da misliš na ... pretežno nič. V tvojih možganih naj bi se nahajalo čim manj misli in še tiste zablokiraj z nekakšnim navideznim zidom, ki je sestavljen predvsem iz tvoje volje, koncentracije. Ja, vem, da to besedo kar naprej ponavljam, ampak to je v bistvu najpoglavitnejša stvar. Na koncu tudi ti iskreno povej - razen če gre za izjemno osebne reči - kateri prizori so se vrstili pri tebi, saj bomo le tako lahko primerjali, koliko je kdo videl in koliko uspel razbrati. Aha, še nekaj. Pri obrambi seveda lahko uporabljaš palico in izvajaš uroke, toda ne tistih, ki povzročajo kakršne koli fizične poškodbe ali spremembe. ''