Dnevna soba Spolzgada

Poveš geslo in hladnokrvno vstopiš z vso eleganco, ki jo premoreš. Vse je v zeleno-srebrni barvi, na stenah kraljujejo kače, tla pa so kamnita in hladna. Naslonjači in kavči so v črni barvi iz gladkega usnja. Na prvi pogled Spolzgadov dom očitno ne premore pravega domačega vzdušja, a okusi se razlikujejo ...

Amber se je ustavila pred steno, za katero je bila spalnica. "Čistokrvni." je leno povedala geslo. Ko se je stena umaknila se je pred njo prikazala zeleno-srebrna dnevna soba. Počila se je na zelen naslanjač čim bolj stran od kamina in toplote. Z mizice je vzela knjigo, ki jo je brala že doma in jo odprla na 341 strani. Naslonila se je nazaj in se poglobila v branje.

Rhiannon je že nekaj metrov pred steno zasikala geslo, da se ji ne bi bilo treba ustaviti in čakati na vstop. Lenobno se je razgledala po prostoru in se zahihitala. Če bi le vedeli, kakšno je pri meni doma, tole je prava princeskina sobica. Na oddaljenem naslanjaču je opazila dekliško postavo in se odločila, da bi bilo pametno tudi koga poznati, zato se je počasi sprehodila do tja in po mačje legla na črn usnjen fotelj. Spomnila se je, da že vse od prihoda ni videla Lady Stacie, zato je zažvižgala in počakala, da se je ogromno, veličastno mačje telo zleknilo zraven nje in jo s smrčkom dregnilo ob lice. Stacio je narahlo počehljala za ušesom, potem pa svojo pozornost preusmerila na neznano dekle v naslanjaču.

"Zdravo. Rhiannon Rae Malfoy. Tale prelep kup krzna pa je Lady Stacia. Ne, ni je treba klicati Lady, Stacia povsem zadošča. Tako ali tako te bo po vsej verjetnosti ignorirala. In ti si?" Ponudila ji je roko in se narejeno, a vljudno nasmehnila.

Amber je pogledala neznano sostanovalko. Glede na to, da je bila iz njenega doma je sklepala, da ni tako priliznjena, kot Gryfondomovci ali Pihpuffovci. "Živjo. Amber Lily Black." se je predstavila, a v ponujeno roko ni segla. Kaj pa bi si mislila, ko bi ugotovila, da je njena koža ledeno mrzla? "Stacia je zelo lepa." je rekla. Hotela je že reči, da se ji ni treba narejeno nasmihati, saj se tudi sama težko nasmehne ljudem, ki jih ne pozna, a si je premislila. Mogoče bi jo užalila.

"Brez skrbi, dragica, bitja kot sem jaz pač začutimo, ko nekdo ni zgolj navaden čarovnik. Torej kaj si? Sklepam, da se bojiš mojega odziva na tempreaturo tvoje kože..." Rahlo se je dotaknila njene dlani, da bi ji dokazala ledenost svoje. "Vidiš, tudi jaz sem ledeno hladna. Ob ognju bi se to sicer hitro spremenilo." Zahihitala se je ob misli, da bi lahko koga opekla.

Amber se je rahlo zmedla. "Kaj? Kako veš?" je vprašala s široko odpritimi očmi. Ne, ne morem povedati. Ampak kaj je z njo? Tudi ona je očitno nekaj posebnega... Opazovala je njeno hihitanje. "Kako to, da je tudi tvoja koža ledeno mrzla?" Po glavi so ji rojila nešteta vprašanja, ki jih je hotela zastaviti nenavadni sostanovalki...

"Vem pač. Čutim. Pol demonka sem, temperatura moje kože se prilagaja številnim faktorjem - temperaturi okolja, moji volji, čustvom, vremenu, itd.,...nič posebnega pravzaprav, večino časa je hladna, ne pretirano ledena, topla pa tudi ne. Pa ti?" je vprašala in svojo roko namenoma obrnila naokoli, da se je na notranji strani skozi belo kožo jasno videlo modre žile, ki so se nežno prepletale od komolca do dlani. Pozorno je opazovala Amberin pogled.

"Vampirka si," je zaključila. "Vidi se že na daleč. Moj stric doma preučuje tvojo vrsto. Roko na srce bi se dala tudi sama ugrizniti, če bi se me prijelo. Glede na mojo premešano, a čistokrvno kri, bi se me le prijela želja po krvi, potrebovala je pač ne bi, kot mi že zdaj ni treba jesti in piti precej časa. Ampak se iz užitka predajam nasladam hrane in pijače...ne bi mogla biti duh," je še zaključila in spet odsotno počehljala Lady Stacio za ušesom.

Amber jo je pozorno poslušala. "Verjemi, da nočeš biti vampirka..." je tiho rekla. "Pol demonka? Za kaj takega nisem še nikoli slišala." je priznala in brskala po spominu za kakšnimi podatki, a nič ni pomagalo. Zanimivo dekle. je pomislila. Upam, da drugi niso tako pozorni glede vampirjev, če se vidi že na daleč... očitno ne prikrivam prav dobro. Že trije na Bradavičarki vedo...

"Jah, to, da nihče ne ve, kaj je demon, je kar pogosto, sploh na tem koncu Evrope. Sicer sama ne vem cele zgodbe ampak moja mama Stacia, ja, moja mačkonarka je dobila ime po njej, naj bi bila poslana k mojemu očetu, da bi on plačal vse svoje številne napake. Poročila sta se in on jo je resnično ljubil. Ona pa je njega prezirala. Sčasoma je zanosila in rodila sem se jaz. Stric pravi, da sem izrezana kopija moje mame. Razen barve oči, seveda, ta je Malfoyeva. Ko sem se rodila, je bil moj oče izjemno srečen, sploh pa zato, ker sem že takrat imela kar precejšnjo mero inteligence in nikoli nisem jokala, ni se mi dalo igrati, raje sem se učila. Shodila sem pri treh mesecih, spregovorila pa pri pol leta. Potem pa je oče umrl. Stric pravi, da je bila najverjetneje moja mama, ampak glede na raziskave, demonke (moški demoni so izjemno redki) nikoli ne umorijo svojih žrtev oz. mož, h katerim so bile poslane. Pač, pobralo ga je v sumljivih okoliščinah in še danes nihče ne ve, od česa je pravzaprav umrl. Stric Lucius se je še nekaj trudil, ampak nič ni obrodilo sadov. Mama je ostala še kakšen mesec, dva, potem pa je izginila in s stricem Cliffom sva ostala sama. Kljub svoji starosti je izjemno dobro skrbel zame in se je močno prilagajal moji drugačnosti. Preizkušala sva, kaj zmorem in pri treh sem dobila svojo palico," pri tem je nežno pogladila črno površino in z belim prstom spolzela po poti srebrnih gravur. "Stric je rekel, da tako lepo dekletce potrebuje lepo palico, zato je res nekaj posebnega. Skratka - v obsežni knjižnici na najinem gradu sem pričela brati eno knjigo za drugo, začela sem kar pri prvi polici, in s tem sem pridobila ogromno znanja. S stricem sva se urila v dvobojih, a nisva uporabljala kletve smrti in kletve križanih. Imperio sva uporabljala samo zato, da sem se naučila obraniti se pred njo. Potem pa je stric Lucius sporočil, da stvari postajajo napete, a nisva pretirano skrbela, saj živiva v Transilvaniji. Stric Cliff me je vseeno naučil čitlivije in branja misli, a tega ne izkoriščam preveč, ker me res ne zanima, kaj drugi razmišljajo," se je nasmehnila. "Oh, in stric Cliff je dobil ta vzdevek, ker najin grad iz treh strani obdajajo pečine, klifi. Zaradi varnosti, saj razumeš."

Odločila se je, da bo zaenkrat dovolj informacij, zato se je pozorno zazrla v Amber. "Če te še kaj zanima kar vprašaj."

Amber je brez najmanjšega glasu poslušala vso zgodbo. "To... je pa zelo zanimivo." je pripomnila, ko je Rhiannon končala. Veliko je preživela... Ni vedela, kaj naj še reče, zato je bedasto vprašala: "In kaj rada počneš v prostem času?" No ja, vsaj temo pogovora imava...

Rhiannon se je zarežala od ušesa do ušesa. "Prosti čas? Ah...lenarim. Pravzaprav mi tako ali tako ni treba veliko delati... Je tu naokoli kakšen zanimiv osebek moškega spola?" se je pozanimala.

Amber se je zarežala. "Mika si že spoznala. Potem je tu Toby iz Gryfondoma." Besedo 'Gryfondoma' je povedala čim bolj zaničljivo. "In slišala sem za dva novinca, Davida iz Pihpuffa in Alexa iz Drznvraana, čeprav mu ni ravno všeč." Nasmehnila se je. "Izbira je pestra. Ampak bolje da pohitiš, ker je tudi deklet veliko." je pomežiknila.

Mike se je prišetal do spolzgadovskega vhoda. Zdajle sma zmenjena z Rhiannon... Sedel je pred vrata in čakal. Minilo je 10 minut, ko je še vedno čakal. Le kakšno je geslo... kača? čistokrvni? drago? bunkeljni smrdijo? le kaj bi bilo lahko, le kaj. Mike je čakal, čakal, čakal.

Rhiannon je neslišno kot mačka prišla pred vhod in premerila Mikea. "Geslo je 'Lepota po Spolzgadsko', ampak zdaj ga bo treba zamenjati," se mu je nasmehnila. "No, pridi, kaj še čakaš?" Vstopila je nazaj v dnevno sobo in Mikeu z roko nakazala pot do moških spalnic. "Spim tule, saj sva z Amber tako ali tako sami...zakaj si ne bi privoščili malo udobja?" Zahihitala se je, a tiho. "Ah, in poskusi čimbolj potiho, srčica mala počiva," je še dodala, potem pa pomežiknila Amber in počakala, da ji Mike sledi.

Izginila je pod obokom, potem pa se je njena glava spet prikazala skupaj z zaveso las. "Uh, Amber, poskušaj se spomniti novega gesla..."

Mike je počasi stopil v sobo. "Lepota po Spolzgadovsko..." Odprla so se vrata. Soba... V barvah zelene in srebrne se je grabil pridih črne, ki ni hotel zapustiti sobe, čeprav sta ga prevladovalni barvi vse bolj izrivali. Mike se je ozrl. Rhiannon se je počasi odmikala v moške spalnice, Amber pa je sedela na fotelju. Pozdravil jo je: "Hoj! Rhannon mi je rekla, da je njena mačka nekaj posebnega. Mogoče je... no, saj veš." Pomenljivo ji je nakazal delce preživetja in stopil za Rhiannon.

Rhiannon se je prepričala, da ji Mike sledi in se še naprej vzpenjala po stopnicah, dokler ni prišla do najvišjega podesta. Čisto potihem in zelo pazljivo je odprla vrata ter se zazrla v notranjost. Na obrazu se ji je zarisal zanjo neznačilen, a še vedno izjemno ljubeč pogled. O, pikica moja mala...si lahko še bolj lena od mene? Nasmehnila se je in zelo počasi stopila proti postelji, kjer se je ulegla zraven Stacie in jo nežno objela ter čohala za ušesom, medtem ko je čakala, da se Mike prikaže med vrati.

Amber je razumevajoče pokimala Miku. Vsaj trudila se je, da bi bilo razumevajoče. Potem se je pogreznila še globje v mehak naslanjač, pri tem pa si komaj slišno mrmrala melodijo neke pesmi. Zazrla se je v plamene, ki so živahno poplesavali po kaminu.

Mike je pomignil Amber, naj pristopi. Verjetno ne bo nič narobe, če bo zraven. Nevem zakaj imam takšen občutek ampak... nekaj me vleče k Stacii. Morda je res... Pristopil je v sobo in se ozrl. Bila je lepo opremljena z zelenkastimi zavesami in mizicami z vgraviranimi kačami na njih. Ozrl se je na posteljo ob oknu in se zazrl v mačko. Najprej se mu je zdela navadna a potem je sprevidel. Res je bila.

Amber je neodločno vstala iz naslanjača in se jima pridružila. Zagledala je nenavaden Mikov pogled. Le kaj si je zdaj domislil? Saj ni... ne more biti... Njene oči so švigale od Stacie k njemu in spet nazaj. "Ojoj." je zamrmrala. Njeni sumi so bili definitivno resnični.

Rhiannon se je sama pri sebi na široko zarežala in Lady Stacii nekaj nežno zašepetala v uho. Mačka je nato leno pomežiknila in se s smrčkom podrgnila ob njeno lice, potem pa vstala in se čisto počasi, medtem ko se je pretegovala, sprehodila k Mikeu. Bila je ogromna, segala mu je namreč do pasu. Rhiannon si je glavo leno podprla z roko in smejoč se opazovala Staciino igro. Ta se je zdaj motala okrog Mikeovih nog in vsake toliko zarenčala na Amber ter se pognala proti njej, a se je v zadnjem trenutku zadržala in se spet spravila k Mikeu.

Rhiannon je znervirano zavzdihnila. "Še vedno nisi dojel, kaj hoče od tebe? Oz. kaj jaz hočem od tebe?" Premerila ga je. "No, daj, no...potrudi se malo..."

Nichoás je po hodniku stopil proti kamniti steni, ki naj bi hodnik ločevala od njegovega novega prebivališča – dnevne sobe Splozgada. Hmm le kaj bi si tej topoglavi osebki izmislili za to topoglavo geslo. Dva vilinca, ki sta potiskala dva vozička z njegovo prtljago, polno raznih cot dragih modnih oblikovalcev, sta čakala na ukaz da kovčke nekam spravita, a ker tega ni bilo, sta samo stala ob vozičkoma kot dva lipova boga. No ja očitno nimam druge izbire. Palico je v enem gibu potegnil iz žepa in z njo zamahnil proti steni. Ta se je stresla z vso silo podrla pa se ni. Očitno bom moral to početi vse dokler nekdo ne pride ven. S palico je zopet zamahnil in stena se je stresla še močneje.

Upam da si ne umažem svojih Armani hlač ...

Rhiannon je opazovala, kako se je Lady Stacia stresla ob sunku, ki pa ga sama ni začutila. Mačka je prišla k njej in ji nakazala naj ji sledi, zato je to storila in pristala pred vrati Spolzgada. Stacia pa ni odnehala, temveč jo je pričela riniti vedno bolj proti vratom, zato jih je Rhiannon odprla in pred njimi zagledala novega sošolca, ki je stal tako kot bi se nastavljal nevidnemu fotografu. Rahlo jezno zaradi kršenja njenega reda in miru je roki položila na boke in se jezno nagnila naprej, da bi ga nadrla.

"Kaj pa se ti greš? Ti morda ni jasno, da stene ne boš mogel porušiti pa če poskušaš do smrti?" je siknila in stresla z glavo. Potem je bolj potiho dodala: "Cepec...imaš geslo? Brez njega pač ne moreš noter, razen če mi dokažeš, da si Spolzgadovec. Uh, in še nekaj - z mano si boš delil fantovski stolp, ker sem ga jaz prva zasedla, da ti je jasno. In brez ugovorov!" Nemirno se je obrnila in mački nakazala, naj ji sledi. Stopila je do kredence in si postregla z lepim odmerkom firewhiskeya.

Nicholas se je samo nasmehnil, ko je iz sobe neka punca oblečena v črno odprla steno in se začela zdirati nanj. "Heh. Prvič draga, verjemi da bi mi uspelo pa četudi bi s tem umru, drugič lepo se boš preselila v dekliški stolp k drugim pi***cam, saj bo fantoski stolp odslej moj in tretjič ne rabim ti dokazovati da sem Spolzgadovec, saj si takoj smatrala da to sem in mi poskušala preprečiti, da se uselim v fantovski stolp." Hih, to bo še zabavno. Stopil je naprej, da bi se preko nje prerinil v sobo.

Rhiannon je s palico zamahnila proti vratom fantovskega stolpa in jih začarala z nekim urokom njene rodbine, da se vrata odprejo le Malfoyem. Blondincu se je sladko nasmehnila, potapkala sedež zraven sebe in tudi njemu nalila forewhiskey.

"Daj, dragec, malo se pomiri, prav? Na, spij tole..."

Nicholás je z roko samo zamahnil proti ponujenemu kozarcu da ga je punci razneslo v roki, sam pa se odpravil proti vratom spalnice, a ga je njen urok seveda zabil v steno. Razjarjeno se je pobral s tal in se obrnil proti njej in se zadrl: "Da mi takoj razbliniš urok, ali pa ga bom sam in to ne s kaj precej nežno metodo!" Saj bi ga že samo raje ne razkazujem kaj vse zmorem ... Namrdil se je in jo grozeče pogeldal.