Dnevna soba Gryfondoma

Portretu Debele gospe poveš geslo in če je pravilno se portret odmakne in ti lahko vstopiš in potem: Uau! Stene so v škrlatno-zlati barvi, po vsej sobi so razporejeni udobni naslonjači ob kaminu, mize in vse ostalo kar spada zraven. Sobo krasijo slike in portreti vseh velikosti ... premikajo se!
Iz dnevne sobe vodijo hodniki v moške ali ženske spalnice, ti hodniki pa se spet razdelijo na še več hodnikov, ki vodijo v spalnice za različne letnike. Takoj se počutiš kot doma.

Loryna se je naenkrat zbudila. Kaj, kaj kkk-a-jjj sse jj-eee zggodddilo?" je zazehala. "Oziroma, kje sem se udarila v glavo? In kdo me je prinesel sem?" se je spraševala in pomislila, kdo bi jo sploh lahko in koga je spoznala. "Mike bi to naredil?" si je mrmrala in vstala. Počasi se je odmajala v dnevno sobo in sedla v naslanjač. V naročje ji je skočil njen majhen muc in Loryna ga je začela božati.

Anne se je prebudila in zamižikala. Pogledala je po dnevni sobi in opazila da je sama. Vsaj tako je mislila. Začela se je odpravljati proti spalnici, ko se je od nekoder vzel nek majhel muc in skočil v naslonjač. Anne se je nasmehnila in odpravila do njega. Tam je zagledala Loryno, ki je božala svojega mačka. "Živjo. Medve se pa še nismo imela možnosti najbolje spoznati, mar ne?"

"Živijo!" je pozdravila. "Moje ime je Loryna Malfoy, prvi letnik sem" je povedala in punci podala roko. "To pa je moj muc, Rocky" je povedala in ji pokazala majhnega belega muca. "No, dolgo več ne bo muc, ker je v resnici tiger, ki sem ga dobila za rojstni dan" je dodala in se nasmehnila.

"Res?" Začudeno je pogledala majhnega tigerčka. Zares je bil lušten. "Srčkan je. Jaz imam feniksa. Nekoliko nenavaden je, saj je vijolične barve." Zažvižgala je in kmalu je v sobi stal njen fenik. "Ime mu je Fowl...Ja, vem, čudno ime." Nasmehnila se je dekletu, ter se usedla na sedežno, nasproti nje. "Kako ti je všeč tukaj?"

"Tukaj je krasno!" je začela, vsa navdušena. "Prav lep je..." je nadeljevala, ko je prišel feniks. "Meni je ime Fowl lepo" je rekla in vzela tigrčka spet v naročje.

Toby se je pravkar prebudil. Bila je nedelja in imel je obilo časa. Odločil se je, da si bo bolj podrobno ogledal dnevno sobo, saj si je še ni imel časa, ker je imel preveč dela. Ni se preveč trudil z urejevanjem. Samo oblekel se je in si nadel copate in skoraj poletel po stopnicah. Prekoračil je tri stopnice, potem pa ga bi skoraj vrglo. Komaj se je obdržal na nogah in počasi stopal naprej. Ko je končno premagal stopnice se je ozrl naokoli. Opazil je Loryno,ki boža prelepega mucka in LeeAnne, ki se z njo pogovarja. Stopil je do njiju in se zlomil na naslonjač. Preveč je bil zaspan, da bi začel pogovor, zato je upal, da bo ena od punc nekaj povedala.

"Živjo" je pozdravila. "Oz. dobro jutro" se e zahihitala. "Moj tiger; Rocky" je nato predstavila ljubljenčka. Popravila si je lase, ki so ji padali na obraz in zazdihnila. Pobožala je feniksa in zazehala.

''Dobro jutro!'' ji je zaspano odvrnil Toby in se začudil. ''Tole je tiger? Je pa res lep! Naj ti pokažem še mojo živalico.'' Poklical je še svojega Feniksa in ga predstavil.''To je Jack. Moj Feniks. Zelo lep se mi zdi ker je moder, vendar obenem se mi zdi da je poseben.'' Vprašujoče je pogledal Loryno in se spraševal, kaj ona misli o njem.

"Lep je" je tiho rekla. "No, Rocky!" je skregala ljubljenčka, ki je s tačćko drezal v plamene. "In kako dolgo sta že tukaj?" ju je vprašala in zazehala. Bel tigrček ji je spet skočil v naročje in Loryna ga je začela božati.

''Hvala,tvoj tudi.Torej, to je Rocky, kajne? Lepo ime'', ji je odgovoril Toby in poslal feniksa nazaj h kletki.Tudi on je zazehal in ji odgovoril na vprašanje. Tudi sam sebe ni razumel, zato je ogovor ponovil.''To je moje prvo leto na Bradavičarki.Zelo mi je všeč ampak žal mi je, da na vsako uro, ki jo imam na urniku zamudim'' se je še zasmejal v odgovor.

"Aja?" je rekla. "Tudi jaz, večino" je še dodala ter skočila na noge. "Jaz grem na zajtrk" je še rekla.

''Joj! Čisto sem pozabil, da še nisem bil pri zajtrku! Tudi jaz moram pohiteti!'' Toby je hitro stekel po stopnicah gor do spalnic. Notri ni nikogar našel.''Pa saj so že verjetno vsi na zajtrku.'' si je mislil. Hitro je vzel glavnik in se na hitro počesal. Zdirjal je nazaj dol po stopnicah do dnevne sobe in še preden se je zavedal je že stal pred vhodom.Hitro moram po stopnicah, da slučajno ne bom zamudil. Lačen sem kot volk.'' si je prigovarjal.

Loryna je zdirjala v stolp. Skoraj se je skotalila čez naslanjač, a je na srečo pravi čas upočasnila hitrost. Stekla je mimo skupine fantov, ki so se veselo pogovarjali in naprej, mimo treh osebkov. Eden od njih je bil v-njenem najljubšem naslanjaču! Lory si je szrašno želela sedaj v njem brati, a je morala spakirati. Stekla je v spalnico. Nahrbtnik je začarala z raztezalnim urokom, vanj spravila maslenušek v steklenicah, in še nekaj hrane, ki je jo dobila v kuhinji. Nadela si je bundo in vzela metlo. Hitro je odšla iz sobe.

Lyra je prišla v Gryfondomsko dnevno sobo. "Vau! Že ko sem šolo od daleč opazovala, je bila videti lepša od kolidža! Zdaj mi to še vse skupaj potrjuje!" Ampak še bolje bi bilo, če bi se počutila, kot na kolidžu. Opazila je dva kovčka. Spomnila se je menjave diskov v kleti kolidža... Na tleh je videla dva kovčka. Skočila je tja in začela menjati srajce, plašče, čevlje, nogavice...Potem pa je opazila še palici. Pomislila je, če bi ju res zamenjala, to bi bilo gotovo bolj hudo kot menjava diskov...Vredno je poskusiti. In ju je zamenjala, skočila v naslanjač in se delala, da ni nič.

" Kaj pa počneš, pusti mojo palico pri miru in jo daj tja, kjer je bila! Nemudoma!" je zakričala na dekle, ki je ravno zamenjala njeno palico s Tobyjevo. Zagledala je tudi svoje nogavice, ki so ležale v drugem kovčku, ter nogavice svojega sošolca ki so ležale v njenem. " Pusti to! Daj mi palico!" prešinilo jo je začudenje, zakaj je ni dobila na lažji način, saj obvlada nebesedne uroke accio palica Alice Jackson palica je takoj pristala v njeni roki. " Upam da se zavedaš da sem jasnovidna, zato tvoje kraje pri meni ne delujejo."opozorilno se je nasmehnila, ter nato palico usmerila v kup oblačil " Spravis, oblačila Alice Jackson in Tobyja Argusa Dumbledorja." ta so čez pet sekund že ležala v kovčkih svojih dveh lastnikov. Nato se je obrnila k dekletu "Kdo si?"je vprašala

"Lyra Belacqua." je odgovorila Lyra. "Ne zameri, odraščala sem na klidžu, kjer sem menjavala diske mrtvecev. Na ramo ji je prišel hermelin. "Sovo imam, a le za pošto. Svojega ljubljenčka nimam namena pustiti doma.

Alice se je prijazno zasmejala " Ti pa si posrečena. Ne skrbi, nisem jezna nate. Lahko sva prijateljici če želiš." se je ponudila. " Alice sem, Alice Noa Jackson" se je predstavila in dodala " Dobrodošla v Gryfondomu." je še pripolnila. " In tale trik sploh ni tako slab, vsaj za nasmejati je." zahihitala se je. Lyra se ji je zdela prava prijateljica, zato je segla v žep in ven potegnila vrečko s turškim medom. " Boš?" je vprašala.

"Seveda bi bila tvoja prijateljica. Čeprav sem se pred 11 letom družila v večini s fanti." je rekla. Ko ji je Alice ponudila turški med, se je namrščila. "Kaj je to?" še nikoli ni videla turškega medu. "Na kolidžu tega nismo jedli." Vzela je košček. Malo si ga je ogledovala, potem pa vprašala: "Kako se že imenuje ta stvar? Lurški led? Moški sled?"

" Turški med." je v smehu odgovorila Alice " Poskusi, mogoče ti bo pa všeč." tudi sama je vzela eno penico in si jo stlačila v usta. Nato je s polnimi usti vprašala " Ali tega res nisi še nikoli jedla, nisi šla še nikoli v turčijo? Lahko ti pokažem slike, pridi za mano v dekliško spalnico." jo je povabila.

Prikimala je in poskusila. "Dobro je. Jaz sem bila na Severu. Le da nimam slik"

"Oo krasno!"je rekla Alice. " Škoda da nimaš nobenih slik! Je tam zanimivo? Daj, povej mi kaj! Rada spoznam nove kraje veš?" je navdušeno nadeljevala. " Potem ti lahko pokažem slike iz Turčije, tam sem bila z družino. No, poslušam" pričakujoče se je zazrla v Lyro

Lyra je začela: "Na severu so bili ljudje, ki so otroke ločevali od tistega, kar so imeli najraje. Njihove ljubljenčke, ki so za njih, zame tudi, kot pol duše. Ko še nisem vedela, kaj tam počnejo, sem želela otroke rešiti. Tja sem šla s Cigani, ki jih pri nas imenujemo Cigoti. Ujeli so me lovci in me odpeljali tja. Ko sem prisluškovala zdravnikom, sem ugotovila, kaj tam počnejo. Izpustila sem tudi ljubljenčke, ki so jih ločili od otrok. Potem so me skoraj ločili od mojega hermelinčka." je rekla in ga stisnila k sebi. Ni se ji upiral. " In letela sem z balonom...in...SAJ RES! Videla sem severne medvede, ki so nosili oklepe! Celo dvoboj med kraljem in prestolonaslednikom! Veš, kdo je zmagal?" je vprašala z nasmehom. Kmalu pa je njen nasmeh izginil. "Mojega prijatelja, Rogerja Parslowa...po nesreči...izdala...po pravici povedano..." glas ji je odtaval.

Melory je nekoliko naveličano stopila v gryfondomsko dnevno sobo. Vsaj en prostor, ki sem ga našla v prvem poskusu, je razdraženo pomislila. Celodnevno iskanje učilnic jo je precej namučilo. In zdaj jo čaka še cel kup nalog... Začela se je ozirati po prepolni sobi, da bi si našla prazeno mizo. Edina je bila čisto na drugem koncu, ob oknu. Za njo je že sedelo neko dekle. Melory se je za trenutek še obotavljla, nato pa je odločno napotila do mize. Ko jo je dosegla se je obrnila k dekletu in rekla "Upam, da nimaš nič proti." Ne, da bi počakala na odgovor se je sesedla na prazen stol zraven nje, iz torbe pa privlekla pergament, nekaj učbenikov in nalivno pero. "Aja." Obrnila se je nazaj k dekletu "Jaz sem Melory Mason. Kdo si pa ti?"

Dekle je sedlo za mizo in Virginia je naveličano priprla oči, komaj čakajoč, da bo vzela nov odmerek kokaina. "Hm... Virginia Waldorf." Naslonila se je na okno, saj je sedela na okenski polici in žalobno zavzdihnila. Če bi se zdaj zadela bi opazili... Zmajala je z glavo. "Emm... In kako si?" Popravila si je pramen las za uho in se hrepeneče zazrla proti sobi.