Jezero poleg parka

Rhiannon se je ob drznvraanovkini pripombi zasmejala, v naslednjem trenutku pa že trznila s palico in sredi trave se je pojavila mala mizica s prigrizki in pijačo, okrog nje pa tri udobne zofe. Po mačje se je zložila na eno od njih ter ostalima dvema pomignila, naj sedeta.

"Amber, postrezi si," je ogovorila Amber, potem pa se obrnila k novinki. "Hanna, kajne? No, prisedi. Zelo me zanimajo ljudje, ki mislijo, da so sami s sabo najbolj zadovoljni. S tem se kajpada strinjam, navsezadnje se marsikomu ne da zaupati, ampak vseeno je fino imeti nekaj ljudi, na katere se obesiš, ko potrebuješ pomoč. Res, da sva midve Spolzgadovki ampak najin erm...kompanjon je Mike, ki pa je tako plave barve kot ti, torej se do naju ni treba obnašati nesramno. Menda ti čajanka sredi popoldneva ne bo škodila?" Nasmehnila se je prijazno, kot ji je le značaj dopuščal, potem pa se stegnila preko mizice, da bi si dotočila metin čaj, katerega vonj jo je zmeraj omamil.

"Je kdo omenil mene?" se je oglasilo iz daljave. Mike se je spet zafrkaval po prepovedanem gozdu. Modro je puhnilo in že je stal med dekleti. "No, o čem teče debata...," je radostno in z dokaj hiperaktivnim akcentom rekel Mike in se oziral okoli. Pogled se mu je ustavil na modro obrobljenem plašču. "No, no... imamo tukaj novo investicijo... Jaz sem Mike... In ti?"

Rhiannon je prhnila in ga narejeno okarala. "C-c-c, že spet se pojaš naokoli, a? Kaj bodo pa sosedje rekli?" Zarežala se je, se dvignila v sedeči položaj in potapkala mesto zraven sebe, češ naj se usede.

Ni sicer razumela, kaj je Amber smatrala kot bolj spoštljivo glede na to, da sta druga drugi pred nekaj trenutki uničevali živce, zdaj pa sta se dekleti celo želeli zadržati pri normalnem kramljanju. Ni marala nenadnih sprememb, toda morda je bila ta še najboljša. Navsezadnje njen današnji cilj ni bil končati kot odtujen posameznik, ker se je sprla s polovico svoje generacije, temveč vsaj to, da vsaj ta dan preživi brez pošastne migrene, ki so jo ponavadi takile pogovori povzročali. In zdelo se je, da je uspevalo. Nikakor ni imela namena za sto osemdeset stopinj obrniti svojega obnašanja, toda tudi sama je nekoliko spustila obrambo in se otresla napadalnosti. Na zlobo z zlobo in na prijaznost s prijaznost. Seveda vedno cum grano salis. Z zrnom soli. "Hanna," je pokimala proti drugemu dekletu, imenovanemu Rihannon, ter počasi, skorajda previdno sedla, kot bi pričakovala, da se bo zofa podrla pod njeno težo - enostavno tako, ker je nova sogovornica želela tako. V možnost tega pravzaprav sploh ni dvomila, a ko je sedla v udobno zofo in ni pristala na trdih tleh, je nekako začutila, da morda vendarle med njimi nastaja kaj več kot samo večno prerekanje - kako pa drugače. "Sama se nerada obešam na kogarkoli. Pa saj ni samo aroganca - vem pač, da sem v nekaterih stvareh boljša od drugih in nikomur nimam namena dovoliti, da namesto mene obdeluje moj teritorij.. če razumeš kaj mislim," se je rahlo nasmehnila Rihannon, ki je, kljub temu, da se je pridružila iznenada in dajala občutek hladnega, nedostopnega posameznika, nekako istočasno dajala občutek, kot da bi bila lahko še izredna sogovornica. V njej je - čeprav tega seveda nikdar ne bi izrekla na glas - videla nekakšen košček sebe. In všeč ji je bilo, kako je govorila. Lahko bi jo poslušala kljub temu, da se ne bi strinjala z vsem izrečenim. To pa je pri njej dosegel le malokdo. "Najbrž ne," je pokimala in se nasmehnila, ob tem pa, nekako v šali, dodala: "Razen, če je v čaju kaj drugega kot tein.." Previdnost kljub vsemu namreč ni bila nikoli odveč, a dvomila je v tolikšno napadalnost, zato so tudi njene besede izzvenele predvsem komično. S pogledom se je obrnila proti fantu, o katerem je Rihannon očitno prejle govorila, ter spoznala, da res gre za enega izmed njenih. Pokimala mu je, ko ji je privoščil dokaj topel pozdrav, in se predstavila še sama: "Hanna Emanuelle Davis."

Rhiannon zdaj Amber in Mikeu ni posvečala več pozornosti, obrnila se je proti Hanni. "S kje prihajaš? Si čistokrvna?" Premerila jo je, kot bi lahko na njeni fiziki našla odgovore na svoja vprašanja.

Bil je jutro in sonce je že navse zgodaj pripekalo. Cindy se je odločila da dneva ne bo preživela v spolzagdovi dnevni sobi, tako kot je že vse dneve do sedaj. Nadela si je plašč in odšla ven. Hodila je po potkah in gledala kje bi se lahko ustavila in se ohladila pod senco.
V bližini je zagledala veliko jezero, kjer je plavala orjaška sipa, zraven pa je bilo košato drevo. Cindy je prišla do drevesa in se tudi tam usedla. Naslonila se je na drevo in nekaj časa gledala gromozansko sipo kako plava v vodi. Tako je še nekaj časa opazovala in njeno tišino so zmotili koraki, ki so lomastili po cesit Kdo je spet... Človek preprosto nima miru v tej šoli. si je mislila in skoraj je že vstala, ko je zgledala Gryfondomsko dekle. Dekle jo najvrjetneje ni videlo. "Halo. Nisi sama veš." je rekla Cindy precej zagrenjeno.Brezkrvnež, prepričana sem pa je jezno premlevala po glavi.

Zjutraj predsej zgodaj je sonce že pripekalo zato je se Anna odločila da se bo sprehodila po parku in nebo samo poležavala v dnevni sobi. Počasi se je sprehajala in uživala v naravi. Globoko je vdihnila in izdihnila svež jutranji zrak. Odpravila se je k drevesem kjer je med potjo zaslišala nesramni pozdrav. Pogledala je Spolzgadko ki je stala zraven nje. "Oj" jo je enako osorno pozdravila. "Sem že opazila da nisem sama ker si tu ti" je rekla in se nasmehnila. "Jaz sem Anna Levly" se je predstavila. Ni se ji bilo lepo predstavljati saj se je to že večkrat.

"Oj" jo je z enaki glasom pozdravilo dekle nazaj, Cindy pa jo je pri tem le grdo pogledala "Sem že opazila da nisem sama ker si tu ti" je še dodalo dekle in ravno ko je Cindy hotela nekaj rečti je dekle še dodalo "Jaz sem Anna Levly". Takrat je Cindy zaničljvo dodala "...in si z Gryfondoma, ane? Drugače sem Cindy, Spolzgad, čistokrvnež."
Pri tem je sedla nazaj pod senco in pogledala dekle "Lahko prisedeš, če želiš...Samo prosim brez spoznajmo se. Ker se do človeka lepše obnašam če ga ne poznam. Resno." je rekla in se pri tem zlobno nasmehnila.

"Vredu braz spoznavanja" je rekla in se usedla zraven Cindy. "Kaj pa delaš tukaj zjutraj?" jo je vprašala in jo pogledala. "Res ni veliko ljudi ki bi sedeli zjutraj v parku" je dodala in si jo ogledala. Prava čistokrvnica je pomislila.

Cindy je poravnala svoj plašč. "Vredu brez spoznavanja" je rekla Anna in se usedla zraven nje "Kaj pa delaš tukaj zjutraj? Res ni veliko ljudi ki bi sedeli zjutraj v parku" Cindy je dekle pregledala od glvae do pete in nato rekla "Potrebovala sem svež zrak in nekako sem jezna na vse... In kaj počenjaš ti ? Te je mogoče zanimala orjaška sipa, ki se jo vsi bojijoo z neznanega razloga ?" je rekla in pomislila na orjaško sipo Preprosta žival kot vse druge... Res ne razumem zakaj se jo vsi tako bojijo...

"No tudi jaz sem potrebovala malce svežega zraka in bilo mi je dolgočasno sedeti v dnevni sobi" je rekla in si popravilala lase. "Jaz tudi nevem res je normalna žival no dokaj normalna in res ne razumem zakaj se je eni bojijo" je rekla in se nasmehnila. Pogledala je naokoli. Pogled ji je obstal na soncu ki je vshajalo.

"No tudi jaz sem potrebovala malce svežega zraka in bilo mi je dolgočasno sedeti v dnevni sobi" ji je odgovorila Anna "Jaz tudi nevem res je normalna žival no dokaj normalna in res ne razumem zakaj se je eni bojijo" je reklo dekle in se ji nasmehnilo "Bravo. Vsaj ena, ki se ne skriva v gradu saj se preprosto boji sipe... Torej kako si se znašla v Gryfondomu ? Pogumnost in vse kar je klobuk nakladal na začetku leta ?" je rekla Cindy in se ji zlobno nasmehnila.

"No nevem zakaj sem v Gryfondomu potem že moram biti pogumna vsak je nekaj ali pogumen ali kaj drugega" je rekla in jo prazno pogledala. "In kako si se ti znašla v Spolzgadu?" jo je vprašala in se tudi sama nasmehnila ne preveč prijazno. Pogum, pogum vsi ga nimajo je pomislila in se zamišljeno zazrla v nebo.

"No nevem zakaj sem v Gryfondomu potem že moram biti pogumna vsak je nekaj ali pogumen ali kaj drugega" ji je Anna odgovorila "In kako si se ti znašla v Spolzgadu?" jo je vprašala. Cindy je pogledalav jezero in sipa je zaplavala po vodi "... in tam najdete prijateljev broje, ti prevejani lisjaki vedno dosežejo svoje... Torej očitno sem lisjak." je rekla in še dodala "Pa me tudi ne moti."

"Lisjak" je ponovila Anna. "No če ti je všeč da si lisjak je vredu da si v Spolzgadu" je rekla in se nasmehnila. "Saj niste vsi v Spolzgadu hodobni ali?" jo je vprašala in se zarežala. "Ker vas je večina ki sem jih srečala hudobnih" je dodala. Popravila si je plašč ker jo je začelo zabsti.

"Klobuk očitno sklepa da sem." je rekla in se branila "Ampak komaj čakam da odidem iz te šole... Vem da sem šele prvo leto tukaj, ampak za šolo me res čisto nič ne briga... Imam veliko bolj pametnega dela kot čepeti tukaj in poslušati profesorje kako deluje palica... Preprosto mi je vse brez veze..." je rekla in pri tem pogledala Anno. "Hudobni pa ja. Le normalni.Čarovniki hočejo da bi svetu zavladali popolni brezkrvneži in bunkelji. Seveda kar naj jih podpirajo. Sovražim vse." Je rekla in pri tem zamahnila z roko.

Rose je prišla k jezeru, kjer je videla, da se prerekata dve dekleti. Stopila je bližje in prisluhnila njunim pogovoru. Blond dekle je bilo iz Spolzgada, drugo dekle je pa bilo iz Gryfondoma. Stopila je bližje blond dekletu. "O čem se gre pogovor?" je vprašala in grdo pogledala dekle iz Gryfondoma....

Cindy je pogledala dekle iz Spolzgada in se ji nasmehnilo "Pravkar sem Anni razlagala kako sovražim šolo in brezkrvneže... Kar je tudi res..." pogledala je v jezero in nato dodala "Prisedi."

"Potem sva pa že dve," se ji je pridružila Rose in sedla. "Pa drugače, kaj še sovražiš razen mene?" jo je nagajivo vprašala Rose in se ji nasmehila. Zelo dobro poučena je, tako kot jaz si je mislila Rose, Cindy ji je bila všeč.

Cindy jo je presenetljivo pogledala "Uau, res si nisem nikoli mislila, da bom kdaj spoznala tako super osebo kot si ti. Končno nekaj dobrega na tej šoli." je rekla in se ji nasmehnila "Torej vedno jaz govorim kaj sovražim... Kaj pa ti?"

"Jaz sovražim na nek način vse razen tebe in Amber, mogoče kakšnih fantov ne maram," ji je odgovorila Rose. Res je dobra prijateljica, je pomislila Rose in se nasmehnila. "Zelo me veseli, da sem te spoznala," ji je veselo rekla Rose in jo objela..

CIndy je je vrnila objem "Res si nikoli nisem mislila da bom spoznala nekoga takega kot si ti." je rekla in se ji nasmehnila. Končno nekaj popestritve pa si je sama pri sebi mislila Cindy. Nikoli si ni mislila, da bo spoznala osebo kot je bila Rose. Počutila se je kot da jo pozna že od malih nog.

Ravno je končala z poukom, ko se je spomnila, da si je obljubila sprehod do jezera. V Drzavraanu se je preoblekla v vijolično oblekico. Hitro je stekla iz gradu in se znašla na svežem zraku. Ko je prišla do jezera je na klopci zagledala dekle, ki je zamišljeno zrlo predse. Vsedla se je in v oči priklicala tisti živjo-jaz-sem-neškodljivo- dekle pogled. Nasmehnila se je in se obrnila k dekletu. "Živijo sem Jasmyn in ti si?" je rekla dekletu z lažnim nasmeškom. Tukaj si je morala najti nekaj prijateljev in zdaj je imela možnost.

(Amber Lily)

Amber se je zdrznila, ko se je poleg nje znašlo dekle. Nezavedno se je presedla malo stran od nje. "Kaj bi rada?" jo je hladno vprašala in sumničavo priprla oči. Od nekdaj je bila nesramna do tujcev, posebej takih, ki se delajo prijazni, da so že skoraj priliznjeni. Večno prijaznost je naravnost sovražila.

Nasmehnila se je tokrat popolnoma iskreno. Mogoče? Življenje je bilo polno ugank in takšna je bila ona. Začutila je hlad v dekletinemu glasu. "V redu sem. Kako ti je ime?" je rekla prijazno, a z kančkom negotovosti. Upala je na odgovor, saj dekleta ni hotela razočarati. Še enkrat se je nasmehnila in pogledala kristalno jezerce in vanj je svetloba nežno prodirala. Popravila si je obleko in iz žepa povlekla svojo palico, ki je imela na konici rubin. Pobožala je rdeč rubin iz njega je prodrla močna svetloba. Čeprav je bila navdušena je njen obraz ostal popolnoma brezizrazen.