Park pred Bradavičarko

Anna se je po pouku odločila da se bo malce sprehodila po parku. Kako sem utrujeno od tega pouka je zdolgočaseno pomislila ko je mirno hodila naprej. Videla je da je v parku pred bradavičarko kar nekaj sošolcav a se ni do sedaj še nikomur približala. Videla je tude Spolzgadko in zadelo se ji je da bo še zabavno če se bo ji približala. Stopila je k njej in se vsedla zraven nje čisto brez besed. "Živjo" je rekla in do odgovora počakala vsaj je videla da mogoče spoldgavka ne bo hotela govoriti z njo.

Rose je dvignila pogled in zazrla neko dekle. "Želiš?" jo je osorno vprašala. "Iz katerega doma si? Jaz sem iz Spolzgada," je rekla in se namrdnila nat punco. Pfuj, verjetno je iz Piffpufa ali pa Drzvaana, če ne celo iz Gryfondoma... je pomislila in nesramno ošinila Anno. "Gryfondom," si je zamomljala in še enkrat pokukala proti dekletu..

"Kaj želim? No sedaj se bi mi bilo res lepo če bi pred sabo imela limonado" je zanalašč povedala tako v resnici je prav dobro vedela da ta spolzgadka želela vedeti nekaj drugega. "Enaga že ali..." je skrivnostno rekla vsaj je videla da ta dobro ve iz katerega doma je. "Hmh... Ti si pa verjetno tako ali tako iz Spolzgada." Na kratko se je nasmehnila in jo ošinila z kratkim pogledom. "Lahko izvem tvoje ime?"

"Rose, in ti si verjetno kakšna Ginny, ali pa Annabel, kajne?" ji je rekla in se zlobno nasmehnila. Vedela je, da imajo vsi iz njenega doma ljubeča imena. "Lahko sem ponosna,da sem iz Spolzgada, ti pa na žalost ne moraš," ji je rekla in zaničljivo prhnila..

"Oh gospodična tokrat si se pa zmotila, ime sploh nima veze z tvojim karatetom. Če imaš tako ime to še ne pomeni da si ljubeč" je skoraj zajalala v Rose in se nasmehnila. "No moje ime pa se res približa tvojemu no če je to že pomembno mi je ime Anna" je še rekla potem pa kar odvrnila poglet. "Vsi v Spolzgadu mislite da ste več ampak se motite nič niste de da bi bili nekaj več."

Rose se je zasmejala. "Verjemi, da smo boljši od vas," je zančljivo rekla in pogledala v Anno ter povzdignila obrv. "Sami se bolje branimo kot pa vi. Vi ste hmm... kako naj rečem, navadni strahopetci, tako kot drugi!" je zaklicala in se nato ulegla nazaj na travo in zaprla oči. Ni se več zmenila za neumno Gryfondomko...

"Vi da bi bili pogumni!" se je glasno zdrla in se glasno in nesramno zahihitala. "Vi ste navadne reve samo se na nekaj obešate sami pa ne naredite nič, a nisi tako pametna da bi ugotovila da smo Gryfondomci pogumni. In da vi nikakor niste NITI MALO POGUMNO!" se je še vedno drla potem pa pogledala vstran. Ta Rose ji je šla čedalje bolj na živce zaradi te svoje važnosti.

Rose se je v hipu vstala in iz škornja potegnila čarobno palico. "Ponovi še enkrat če si upaš!" je jezno zasikala in čakala kaj bo naredila Anne.Če bo še jezikala bo pač malo padla na tla, se zgodi, je pomislila in si na obraz nadela hudoben nasmešek.

"Ma ne da si se razburila!" je narejeno presenečeno rekla in se dvignila tudi sama. Svojo palico je previdno potegnila iz žepe in jo previdno nekajkrat obrnila men prsti potem pa jo je kar vrgla v travo, da je lepo pristala na roži. Stopila je še nekaj korakov proti Rose in se tudi sama nasmehnila. "No kaj čakaš? Ubij me! Naj padem v na to travo. Nevem zakaj naj bi živela zato mi ne bo hudega ko bom mrtva" je mirno kakor da ne bi šlo za njeno življenje šlo rekla.

Rose se je zasmejala. "Veš v našem svetu se to počne nekako drugače," je rekla in pospravila palico v žep. "In sicer tako!" je rekla in prisolila Anni močno klofuto. "Tako je pač v našem svetu," je nato rekla in vzela Annino palico ter jo spravila v žep. "Zdaj pa le hiti povedati profesorju! Pa pazi se!" je zaklicala in splezala na drevo ter se udobno namestila na dolgo vejo..

Anna je kar pustila da ji je Rose prisolila en močan udarec na obraz in se nasmehnila. "No kaj čakaš daj me še enkrat. Ma ne da se bojiš? Jajaja seveda zato pa si splezala na drevo no naj ti povem ka nabom šla nikamor niti približno pa k dolgočasnim profesorom... kako mi gredo vsi na bruhanje" je rekla in stopila nekaj korakov bliže k drevesu še vedno se je lahkotno smehljala na udarec pa že pozabila

Rose jo je pogledala dol. "Kaj ti misliš, da si vladar sveta?!" je jezno vprašala in vzela Annino palico iz žepa in jo zaluščala daleč stran. Nato je vzela svojo in jo uperila v Anno. "Hromi!" je glasno zaklicala, da se je Anna samo zvalila po tleh. Rose se je veselo nasmehnila in skočila z drevesa. Nato je vzela nekaj blata in pomazal Anno po obraz. "Tako pač je," je rekla in počakala, da Anna pride do zavesti..

"Ne nisem in nikoli ne bom vladarica sveta ker bom tako ali tako že danes mrtva.." je rekla več pa ne svojo žalost ne pa č ni mogla vsaj je bila že na tleh zaradi uroka. Namesto da bi začela kričati od bolečine jo je rajši prenesla in se vsaj poskušala nasmehniti. Dobila je od Rose tudi porcijo blata na glavo a se ni upirala zakaj bi se... Bolje je prenašati bolečino in smert kot pa čustvene probleme.

Rose je začudeno pogledala Anno in umaknila palico ter jo dala nazaj v škorenj, da je urok popustil. Anni je podala roko in jo dvignila. "Vidim, da le nisi taka kot ostali," je rekla in še vedno strmela v Anno. "Ne greš takoj jokcat k profesorjem ali pa prijateljem, nekam drugačna si od Gryfondomcev," je še dodala in se nesramno nasmehnila. Le kaj se bo izcimilo iz tega? je pomislila.

Anna je resnično presenečeno nazaj pogledala Rose katera ji je podala roko da bi ji pomagala vstati. Videla je da je Rose presenečena ravno tako kot tudi sama. Malce je bila tudi sama presenečena nad sabo če bi se to zgodilo kakšen mesec prej bi Anna Rose kar hitro udarila nazaj ali pa kar odšla k učiteljem a sedaj ni. "Ja prav imaš res ne grem kar k takoj k prosesorjem jokcat, mogoče pa res nisem kot skoraj vsi v našem domu" je rekla in se presenečeno nasmehnila. Le kaj vse bo prišlo iz tega?

Rose se ji je nasmehnila. Nato pa je vzela palico iz škornja ter jo usmerila proti goščavi, kjer naj bi bila Annina palica. "Accio palica!" je zaklicala in Annina palica ji je priletela naravnost v roke. Nato je spravila svojo palico nazaj v škorenj Anni pa je podala njeno. "Veš, jaz res sovražim punčke, ki gredo takoj jokcat. Neko Drzvaanko sem spravila v jok, kako ji je že ime... Ja Lisa Bell je." Ji je odgovorila in sedla na vlažno travo..

"Hvala" je rekla Anna takoj ko ji je Rose vrnila palico. Njen glas ni zvenel preveč hvaležno a je bila vseeno vesela, da jo je dobila nazaj. Nekajkrat je zamahnila z njo, vsaj se je hotela preričati, da je z njeno palico vse vredu, malo pa je to naredila tudi iz veselja, da je palica spet ob njen. "No jaz pa... Najrajši jih pustim pri miru in se ne ukrvarjam z punčkami. In ka je bilo krivo za tale prepirček med vama? Ali pa se je začela jokati samo zaradi tega da te je srečala."

"Spotaknila sem jo, no ne ravno spotaknila ampak sem se zaletela vanjo, kaj pa stoji točno ob vratih," je rekla Rose in skomignila z rameni. "Potem sem jo še nekajkrat srečala in ji pač malo zatežila, nisem se mogla upreti skušnjvi," je še dodala in se zarežala. "Prava jokica je." Pogladila se je po laseh in se zazrla v Anno.

Allson se je mirno sprehajala po parku. Želela si je samote, tišine in miru. Sedla je pod najbolj oddaljeno drevo. Ni minilo dolgo časa in Allison je na ramenu začutila Saphirro. Svojo sovo. " Končno si se vrnila. Le kje si bila tako dolgo. No, daj mi pismo." Ji je zamrmrala in Sahirra e nastavila nog, da bi jo Allison rešila bremena. Zadovoljno jo je pogrizljala po prstu. Allison je razgrnila pismo. Pisalo je:

Draga Allison!


Želim si, da se to ne bi zgodilo. Toda tebe bo to razveselilo. Malce je tudi mene. Zadnjič sem iz ministrstva dobila nenavadno pismo Clarence Haley, saj veš, tiste, ki mi je povzročala toliko težav. Napisala mi je, da si sprejeta na neko akademijo Diamond. Ta naj bi bila dekliška. Nahajala naj bi se nekje na severu. Mislim, da v Sloveniji. Pisalo je tudi, da je akademija zelo ugledna in zelo prijazno ravnateljico imajo. Zanima me, če bi se izpisala iz Bradavičarke in odšla na Diamond? Ne misli, da mi je to super, ker mi ni.

Hitro odpiši.

Mami

Ne, ne bo se izpisala iz bradvičarke, mogoče čez kakšno leto, sedaj pa ne. Na hrbtno stran je napisala:

Draga mami!

Glede akademije še ne vem. Mogoče se vpišem čez kakšni 2 leti.

Allison

Pismo je skrbno zapečatila, ga privezala Saphirri na nogo in ji rekla " Nesi to k mami." Nato je pustila, da odleti. Še nekaj minut je tako gledala za njo, nato pa je sedla. Začela jo je boleti glava. Naslonila jo je na hlado deblo in zaprla oči. Prikazal se ji je Marcus, ki jo ubije. Odprla je oči. Ležala je na travi in vstala je. Stekla je stran, v grad, na varno.

Lyssa je karseda važno hodila skozi park ter srečala 2 Spolzgadovki. Zanju se ni menila, čeprav je tudi sama pristala v Spolzgadu. Srečala je nekoliko...bolehno Gryfondomovko. "Si v redu?" Jo je vprašala, a Gryfondomovka se zanjo očitno ni menila, saj je samo stekla mimo nje. Pa nič. Nato je zaslišala skovikanje. Luna, njena sova ji je prinesla očetovo pismo. Pisalo je:

Lyssa!

Govoril sem z mojstrom glede tvoje prošnje-postati jedka. Sodeč po obnašanju je bil za. Ne vem še, kdaj se bomo dobili in kje, zagotovo pa pri nas, čeprav bi imel veliko rajši besnečo brunarico. Zagotovo se bomo dobili tam. Tvoja mati pride jutri na šolo, pote. Od pouka boš odsotna le en dan. Več ti ne smem povedati, saj aurorji vohunijo za nami.
Se vidiva jutri.
Tvoj oče.

Lyssa bi od veselja najraje poskočila, vendar... čakaj malo, oče je napisal, da.... VOHUNIJO ZA NJIMI!!!!!
Še enkrat je prebrala stavek: Več ti ne smem povedati, saj aurorji vohunijo za nami. Vse bo v redu, Lyssa. Ne bodo jih dobili. Ji je nekaj reklo v njeni glavi. Pismo je še nekajkrat prebrala, nato pa odvihrala v šolo.

Noelle se je radovedno ozirala po parku. V njem je bilo kar nekaj učencev, vendar so bili večinoma v parih in si do njih ni upala pristopiti. Že se je hotela usesti na klop, ko je zagledala neko dekle. Bilo je samo v rokah pa je držalo pismo. Videti je bila razburjena. Noelle je oklevala. Naj pristopi do nje?Srce ji je začelo biti močneje. Po eni strani si je želela novih prijateljev, vendar ji ta neznanka ni delovala pretirano prijazno, vendar je kljub temu zbrala pogum in ji kljub temu, da je že hitela v Bradavičarko prijazno rekla: ''Hej, jaz sem Noelle. Kdo si pa ti?''

"Hej, Noelle, jaz sem Lyssa. Iz katerega doma prihajaš?" Je Lyssa vprašala dekle, ki jo je pozdravilo. Lyssa se je ustavila. "Drugače sem iz Spolzgada, ampak sem izjema. Čeprav smo Spolzgadovci bolj takšni, da se družimo le s tistimi iz svojega doma, mi ni pomembno. Aja, tole pismo je od očija. Ne smem povedati, za kaj gre." Je obrazložila Noelle. Upala je, da bosta postali dobri prijateljici.