Park pred Bradavičarko

Loryna se je privlekla do drugih. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je imela 500 funtov. "Ooo, nova družba" je dejala in pogledala punco. "Loryna Malfoy, Gryfondom" se je predstavila. Na sebi je imela kavbojke z nizkim pasom, majico z smrtno glavo ter all-starke. Imela je emo frizuro in bila je naličena. Na rokah je imela cel kup zapestnic in okoli vrata verižico. Ozrla se je po ostalih.

Zdaj se pa jaz igram z njim, kaj. Mike je uspešno spravil Sarah v bes. Le malce bolj vražje se je smehljala, a Mike je skoraj zagotovo vedel, da je besna. "Za njega že vem, da je Mike," je odgovorila in pogledala Rhiannon. Pridružilo se je še eno dekle, ki je takoj povedalo, da je gryfondomovka. Vedela je, da Amber hoče vedeti iz katerega doma je, zato je rekla:"Torej kot gryfondomovka ne bom samevala. Jaz sem Sarah." Pogledala je Loryno in se nasmehnila. Malce se ji je približala in šepnila tako, da jo je lahko slišala samo ona:"Hvala, da si prišla. Teli so malce, če ne celo zelo težavni, s tabo pa upam, da se bova razumeli." Zazrla se je v ostale tri. "Nisem navadna gryfondomovka, in če hočete mene za sovražnico, vedite, da me ne bo lahko premagati." Počakala je na njihov odziv.

((mike, veš za clarisso ni noben problem premlatt enga vilinčka, pa četudi se druži z njeno polsestro. clarissa namreč goji odpor do vseh škratov, vilinov in svetlostranskih ljudi.))


((P.S.:upam da si me razumeu.)

Mike se je le preprosto nasmehnil. Zavil je z očmi in si popravil frizuro. Zopet si je nadel očala in začel brcati v tla. Palico je spet pospravil v torbo. Pa kje je ta proklemanski učitelj... Kr neki... heh, pa imajo že celo četico.

[Na tem forumu nism čisto nič svetel...]

Loryna se je zarežala. "Ni za kaj" je tiho rekla. "Tudi jaz upam tako" je pokimala ter se nasmehnila. Zavila je z očmi ter pogledala proti Bradavičarki. Jezno je zaklela ter se namrdnila. Čakanje ji ni bilo po godu,

Zdej se pa še nedolžnega dela! V Sarah je počasi gorelo. Z roko je segla v žep in zatipala palico. Bila je pripravljena na spopad. "A so res danes tudi čarovniški dvoboji?" je vprašala ostale. "Pa še nekaj, lahko smo prijatelji ali sovražniki. Jaz sem pripravljena biti tudi prvo, vse skupaj pa je odvisno od vas," je še dodala, saj seje sponila na to. Še enkrat se je prestopila in tudi ona pogledala proti Bradavičarki.

Ojej je pomislila. Kar čakala je, da bodo drugi potegnili palico. Seveda je to pričakovala. Ozrla se je po ostalih ter v žepu trdno stisnila palico. Kar malce hudo ji je bilo, saj bo na bradavičarki spet nemir. "Kdaj že gremo?" je jezno zasikala skozi stisnjene zobe.

Mike se je nasmehnil in še vedno ostajal hladen. "Poslušajta, vidim, da sa malo..." Pokazal je na glavo in zaokrožil. "Živčni... Sta nori ali kaj? Kako bi sploh LAHKO bili čarovniški dvoboji če gremo med bunklje... In še nekaj, tu ni prijateljev in sovražnikov, saj nismo v neki pravljici. Sicer pa je meni vseeno. Če se bosta vključili v družbo se bota, če ne, pa pač ne. Ne vid'm frke..." Mike se je nasmehnil in se naslonil na klopco.

((se opravičujem, neki sm zameštrala, k najprej je blo tle neki o plesu pol ste pa vi sm pršli))

"Ups, nekaj sem zamešala," je rekla Sarah in rahlo zardela. Spustila je palico in roko dala iz žepa. "Veš, prijatelji in sovražniki so vedno. Je pa res, da so včasih neopazni," je prijavila Sarah. Opazila je da je Loryna vsa na trnih.

Amber je zavila z očmi. Tale nova Gryfondomovka je še bolj napihnjena, kot je kazalo na začetku... Rekla ni ničesar. Kot, da se ji je ljubilo ukvarjati z važiči, ki mislijo, da so najbolj pomembni na svetu! Raje je ostala sama s svojimi mislimi in ignorirala vse okoli sebe.


((Mislim da je minimum 3 vrstice -.-' ))

Jayden je prikorakal v park in pričakoval, da bo tu prvi, a očitno se je malce zmotil, saj so bili pripravljeni že skoraj vsi učenci. Oblačila na njem so bila ista kot ponavadi, kar pa za učence ni veljalo. Niti približno. Tem paglavcem so se očitno skisali možgani. Od daleč jih je opazoval in razmišljal, kakšne možnosti imajo, da preživijo dan v Oxfordu, brez da bi se za njimi obračale vse glave v mestu. Pomislil je, da bi jim lahko sam spremenil videz, a je zaenkrat to možnost opustil. Počasi se jim je približal in opazil napeto ozračje, ki ga je še posebej razveselilo. Slab začetek dneva privede samo do še slabšega konca.
Že je odprl usta, da bi glasno pokomentiral njihov videz, a si je v zadnjem trenutku premislil, čeprav ni vedel zakaj, in rekel samo: "Če na komu zagledam še kakšno dodatno verigo ali kakršnokoli navlako, se boste po mestu sprehajali v uniformah, ki jih bunkeljski učenci nosijo v šolah. In verjemite mi, nič kaj prijetne niso na pogled." Iz žepa suknjiča, ki ga je mimogrede obdal z urokom nezaznavnega raztezka, je privlekel dvernik, ki pa je bil kamnita čaša. Točno tak dvernik je stal tudi v Oxfordskem parku, vsem bunkeljnom na očeh, ki pa se tega seveda niso zavedali. S prstom je krcnil proti čaši, ki se je takoj pognala v zrak in tam obvisela. "Upam, da ste dovolj pismeni in da ste si zapomnili, da bodo vaše palice počivale v vaših žepih in jih ne boste uporabljali cel dan. Med ljudmi ne uporabljajte besed iz čarovniškega sveta, saj boste izpadli še bolj noro, kot pa že izgledate. Da pa ne izgubljali časa, se hitro postavite okoli dvernika. Ko bom preštel do tri, se ga trdno primite, saj boste v nasprotnem primeru končali nekje na Škotskem gorovju." Dvignil je roko proti čaši in glasneje začel odštevati. "Ena. Dva. Tri!" Dotaknil se je čaše in za hip je še zagledal moder blisk, takoj za tem pa se je že znašel med oblaki, počutil pa se je, kakor da bi ga za popek vlekel kavelj in ga bo vsak čas raztrgalo na dva dela.

Loryna je jezno pogledala profesorja, nato pa še svojo 'navadno' opravo. Še enkrat je preverila, če je nahrbtnik dobro zaprt, in stopila k dverniku. "Pridete?" jih je vprašala, in se sklonila, da bi se dotaknila dvernika, ko je učitelj preštel do dve, ko pa je preštel do tri, pa jo je kot nek kavelj nekaj povleklo v zrak. Tam jo je vrtelo...

Sarah je izgledala kot navadna bunkeljska najstnica, zato učiteljeve besede zanjo niso veljale. Tako kot Loryna, je tudi ona preverila, če je nahrbtnik varno zaprt. Nazaj si ga je nataknila na rame. "Pridem," je rekla, sledila drugi gryfondomovki in se prijela dvernika. Ko je učitelj preštel do tri, je čutila, kot da bi jo nekakšen kavelj potegnil kvišku. Klub temu da je bil občutek podoben, kot da bi jo poskušalo raztrgati se je trdno držala kamnite čaše.

Mike je le mirno kimal kot pravi bunkeljski razvajenec. Torbo si je lepo zatlačil, da mu nil ne bi padlo iz nje. Pri ena je še sedel, pri dave se je počasi ustajal in pri tri je zašprintal do dvernika in začelo ga je tlačiti in premetavati. Počutil se je kot bunkeljni rečejo... v pralnem stroju.

Rhiannon je bila preveč zaposlena z ignoriranjem Gryffindorovk, zato je v zadnjem trenutku opazila profesorja in se pognala k dverniku. Ker ga ni mogla doseči, se je tesno opijela Mikea in upala, da bo dovolj močen za oba.

Amber se je na tri mirno dotaknila dvernika. Ni se ji bilo potrebno zelo močno držati, saj je bilo, kot bi bil njen prst zalepljen zanj. Rada je imela potovanje z dvernikom, čeprav jo je precej premetavalo. Opazovala je oblake, ki so se vrtinčili okrog nje in čakala, da bodo pristali.


(( 3 VRSTICE!!! ))

[To ni bilo izdejanjanje, zato mi določeni osbeki ne težite prek pg, če sem sploh prebral Harryja Potterja in to samo zato ker ima človek malo več domišlije in svojega lika obleče v nekaj drugega kot butast plašč.]

Loryna je prošla v park. Nameravala je ušpičiti kakšno oslarijo, naprimer Ohrowtovi razmetati gredo... Odpravila se je naprej in se povzpela na drevo. Opazila je, kako se gladina vode svetlika in skočila je iz drevesa. Nameravala se je kot volk malce okopati. Začela se je spreminjati, takrat pa...

Jayden je počasi krožil po parku Bradavičarke, nekje okoli pa se je potepal Seth. Zalotil se je ob misli, da trenutno najbrž izgled kot Filch s svojo mačko, ki neprestano opreza po grajskih hodnikih. Danes je bil - Jayden in ne FIlch - še posebno slabe volje, saj je že ves dan samo brezdelno postopal naokoli. Ko se je že ravno nameraval odpraviti nazaj v grad in preveriti stanje še za grajskimi zidovi, je zagledal neko gryfondomovko, ki se je spustila z drevesa in si zdaj očitno hotela privoščiti eno toplo, decembrsko kopel. Najprej je začudeno obstal, saj ni mogel verjeti, da bi si kdo zaželel plavanja v že skoraj zamrznjenem jezeru. A ker je bil to prvi osebek, na katerega je naletel in mu je bilo skrajno dolgčas, se je odločil, da ji bo zabavo preprečil. "Malfoy!" je zaklical, ko se je končno spomnil njenega imena. Zadnjič jo je videl v bitki, zato se mu je zdela kazen še toliko bolj pravšnja. "Ali ste duševno prizadeti, ali pa imate kakšne zlobne načrte, ki jih bo moja veličastnost preprečila."

Lory se je zdrznila in se dokončno spremenila. Napaka! Hitro je stekla v gozd in ni se je več videlo, saj je lovila. Ko je prišla nazaj je videla profesorja inprestopila iz ene noge na drugo. "Res ne vem kaj bi vam odgovorila" je rekla. "Prizdatea res nisem, načrtov pa tudi nimam" je nato odgovorila in se spotoma dotaknila profesorja. "Vidite?" je rekla. "Meni je vroče"

Trudil se je ohraniti ravnodušen izraz, medtem ko je učenka lomastila po gozdu. Med čakanjem je prekrižal roke na prsih, se naslonil na drevo in že razmišljal o primerni kazni. Deklica se je končno pojavila pred njim, na srečo v naravni obliki, in izustila takšno neumnost, da se je Jayden preprosto moral nasmehniti. "Na vašem mestu bi poskušal iz možganov, ki pri vas zagotovo komajda delujejo, iztisniti vsaj kakšno besedo ali dve. O vašem duševnem stanju pa naj premišljuje psihologinja, saj bom jaz raje svoje opazke zadržal zase. Res ni vredno besed." Ob dotiku ga je zmrazilo, a je kljub temu začutil njeno vročo kožo. A roko je sunkovito odmaknil in se srepo zastrmel v učenko. "Nikoli več se me ne dotaknite, ali pa se zaradi pohabljenosti sploh ne boste morali dotakniti ničesar več," je ledeno izjavil. Mar je mislila, da bo poskočil kot nek debilni najstnik in se v hipu zaljubil vanjo? "Še dodatni razlog za to, da vam naložim kazen."

Amber se je brezvoljno privlekla v park. V sebi je preklinjala v vseh možnih in nemožnih jezikih. Taborit gremo?! Kjer bomo kurili ogenj in peli taborniške pesmi?! Če ta ni totalno zmešan, potem sem jaz ritotrobi zaribanec! Besno se je počila na bližnjo klop in čakala, da pride še kdo.

Pa zakaj za boga svetega.... si je mislil Mike in prekljinjal v vseh jezikih, ki jih je poznal. Še od tistega francoza se je naučil, tako da je bilo to zdaj 5 jezikov. Oblečen je bil v nekakšne čudne cunje za katere še sam ni vedel od kod jih je potegnil. A takrat je tam zagledal Amber. Naenkrat so ga prešinile čisto ostale misli. Zakaj sva se oddaljila? Ali mi zameri za tisto z mojstrom? Ali me sovraži? Ali bo sploh govorila z mano? V trebuhu je začutil čuden občutek in v grlu se mu je naredil cmok. "Emm... Amber?" se je napol sočutno oglasil in sedel tesno zraven nje.

"O, živjo." je malo zadržano pozdravila Amber. Njega pa že dolgo ni bilo na spregled... Sedel je poleg nje in za hip je pomislila, da bi se malo odmaknila, a si je premislila. Pogled je uprla v tla in opazovala svoje črne superge, kot bi se ji zdele zelo zanimive. Nastala je tišina. Dobila je občutek, da jo mora pretrgati, zato je sarkastično pripomnila prvo stvar, ki ji je prišla na misel: "Taborit kaj? Juhuhu, kako se že veselim." Pri tem je še vedno opazovala svoje superge.


((wii, Mike is back!))

Nenavadno mirno in z veselim ukrivljenimi ustnicami je pristopil v park. Saj ne, da bi mu bilo poslušanje neuglašenih otroških glasov in skakljanje okoli ognja po godu, toda pogrela ga je že sama misel na besne obraze učencev. Opazil je celo dva učenca, ki sta že čakala in, čeprav je zamudil za minuto ali dve, nikogar več. Odločil se je, da pogovora med njima ne bo prekinil in jima bo začel težiti šele čez nekaj minut. Zato se je, ker mu ni preostalo kaj veliko možnosti, odpravil na potep okoli jezera, pri tem pa budno spremljal okolico, da bi takoj zapazil kakšnega zamudlega učenca.

"Ja no... nevem... mislim... mislim..." je rekel. Pa kaj je z mano? Pa kaj je narobe z mano no... V tistem je prišel profesor. Pa ravno on. Pa ravno še en jedec. V tem trenutku si re... no, raje si ne bom niti mislil o tem. M. mislim, da je Amber bolj pomembna. Na obrazu mu ni visel tisti značilen nasmešek in gledal v učitelja in v Amber. "Daj pu..." Ne, to je pre ostro. Punči???!! Teden si ji niti ne oglasiš zdaj pa tako? Pa saj jo smatraš za svojo punco! "Amber..." Še vedno je gledal v noge. "Oprosti, ker se ti nisem nič oglasil... Potreboval sem čas zase. Še - še vedno..." pogoltnil je slino. Te imam rad. je stavek dokončal v mislih.