Besneča brunarica

Prekleto! Prekleto! Prekleto! Po čarovniško bolj težko. Kako bi zdejle potrebovala Mika, da bi moje misli prebral Amber. Prekleto! Pogledala je Amber in pozorno proučevala njeno zaporedje urok. Kmalu ga je našla in si ji pridružila. Sedaj sta skupaj metali iste uroke, a vampir jih je zlahka odbil. Prosim reci Amber, da imaš svojo posebno moč. Prooosim!Vampir se je še naprej hehljal, nato pa je povohal zrak. Anne in Amber sta se zdrznili, ter uvideli, da je zavohal Mika. Vampir se je hitro odpravil proti vratom, a Anne mu je zaprla pot."Prek mojega trupla.[i]

Amber je opazila vampirjevo namero in se pridružila Anne med vrati. "Spustita me mimo." je ukazal. "Ne." ga je zavrnila Amber. "Odločita se. Ali me spustita mimo, ali umreta." je odločno rekel. "Umrl bo nekdo drug!" ga je zavrnila Amber in skočila nanj in ga podrla na tla. Ni bil pripravljen in to ji je dalo veliko prednosti. Palico je uperila v njegovo čelo in ga trdno držala, da se ne bi mogel premakniti. Daj, Amber! Poznaš besede... samo ubij ga... ji je prigovarjal glas v glavi, a ona ni mogla. Ni mogla ubiti nikogar. Še živali je pazila, da jih ni ubijala za hrano, kaj šele, da bi ubila človeka (v tem primeru vampirja). Ahh, res si nežna dušica... Toda ker ni storila takoj, je za to plačala. Trenutek nepozornosti in vampir jo je zlahka odrinil s sebe in jo z vso silo treščil ob steno, da se ji je stemnilo pred očmi. Vampir je stekel proti vratom in podrl Anne, da je lahko švignil mimo nje. "Pojdi... za njim..." je šibko zamomljala Amber. Zadnja misel je bila: Kako zlahka se znebiš neizkušene vampirke kot sem jaz... in zajela jo je tema.

Prekleto! Ni vedela kam naj gre. Naj pusti Amber samo, ali pa naj reši Mika. Živčno je začela žvečiti svojo spodnjo ustnico. "Helatis der zdran!!" Palico je usmerila v Amber, in ne da bi počakala, na posledice, je stekla navzdol.
Vesela je bila, da je tako rekoč 'novorojeni' vampir, in je bila zato hitrejša od vampirja. Stekla je še hitreje. Takole bi se pa dalo živeti! Mislim da. Kmalu je zagledala vampirja. Ni še prispel do Mika in odleglo ji je. Hitro kot je le mogla je skočila. "Hromi!" Vampir je to pričakoval in ga odbil, a ni pričakoval, da bo Anne skočila nanj. To ni dobra ideja...Ah saj je vseeno. Ugriznila ga je v vrat in vampir je zatulil. Izza vogala je prišel Mike, pogledati, kaj se dogaja. Beri mi misli, Prekleto! Skočila je dol z vampirja in se zapodila vanj, a se je odmaknil. Ne dovolj. Odgriznila mu je roko. Ups. Mike! Zagledala se je v vampirja on pa vanjo. Ne bo popustila tako zlahka.

Amber se je zdrznila, ko je Annin urok poletel vanjo. Odprla je oči. Vrtelo se ji je v glavi. Anne... Kje je... Kaj dela vampir...? so se ji po glavi podile zmedene misli. Prepričana je bila, da si je kaj zlomila. Od spodaj je zaslišala glas prijateljice, ki se je borila z vampirjem. Pomagati ji moram! Vstala je in se opotekla proti vratom. Toda še preden je prišla do njih je padla po tleh in vse okoli nje se je vrtelo. Tja moram... Okoli nje je bila spet tema in počutila se je, kot bi padala skoznjo.

Vimpir je naglas zakričal. Napol jok se je počasi spremenil v smeh. Zrastla mu je nova roka. Mike je skočil izza ovinka in pogledal Anne. Tiho je šepnil: "Kje je Amber?" Še preden bi lahko Anne kaj rekla je prikimal nato pa zakričal: "Umakni se mi!" Palico je usmeril proti vampirju in zakričal: "Štala Totalis MAXIMA!" Vampir je hotel odbiti urok a v tisti sekundi je Mike palico usmeril v svojo glavo. Zgrudil se je po tleh. Čez par minut se mu je zdelo, da sliši dekliški jok. Še vedno obdan s temo je začutil mrzlo sapo okoli njegovega vratu. Skočil je pokonci in videl Anne, z očmi je iskal tudi Amber, a za to ni bilo več časa. Zadrl se je: "Magius, eleptikus, SEZAMUS, MAG!" Iz čela so mu zrasli rogovi in iz predrte kože se je ulila kri. Prizor je bil grozen, skozi hrbet so mu planila velikanska oranžna krila in tudi ta so za sabo pustila velik rdeč madež, Mike se je spremenil v zmaja, petkrat večjega kot je bil vampir. Zaradi njegovega krvavega uroka je bila njegova moč ojačana in bruhnil je ogenj. Vampir je izpuhtel, ostala je samo njegova krvava glava. Mike, obdan z svežimi globokimi ranami se je zopet zgrudil. Zdelo se je, da ne bo več vstal.

Amber se je stresla in odprla oči, kot bi se ravno prebudila iz hude nočne more. Vse jo je bolelo, česar res ni bila vajena. Še malo se ji je vrtelo in ležala je ter pogled upirala v strop. Ko se ji je v glavi malo pomirilo je počasi sedla. Mike... Anne... V glavi so se ji začeli izrisovati pretekli prizori. Odločno je vstala in začutila v nogi ostro bolečino. Ni se ozirala na to, ampak je odšepala proti vratom in po stopnicah, da je skoraj padla. Tam je zagledala ležati Mika in neprijetno jo je stisnilo pri srcu. Pokleknila je poleg njega. "Mike... Mike..." je govorila, pred očmi pa se ji je še vedno meglilo. Prisilila se je ostati pri zavesti in še vedno klicala prijatelja.

Mike je palico še vedno trdno držal v roki. Slišal je nekaj, a njegovim ušesom je bilo to nerazločno. Hotel je hlastniti po zraku, a ni mogel odpreti ust. Hotel je pogledati, ali je zmagal, a ni mogel odpreti oči. Hotel je vedeti, ali ga kliče Amber, morda Anne, a ni mogel napneti ušes dovolj močno. Hotel je občutiti človeka ob svoji roki, a ni mogel čutiti ničesar. Naenkrat je spustil dlan in spet da je obdala tema. Počasi se e bljižala luč. Mike se je boril, a njegova podzavest ni bila dovolj močna. Ni vedel, če bo zdržal.

Amber je bila že čisto obupana in bolečina se je vse bolj širila po celem telesu. "Mike... zbudi se..." Proseče je pogledala Anne, kot bi mislila, da lahko ona pomaga. Saj ni... ne more biti... Njena glava je postajala vse bolj težka. Ne smem obupati... "Mike!" Stresla ga je za rame. Toda to je bil zanjo prevelik napor. Prijela se je za glavo, ki je kar utripala v bolečini in se trudila, da se ne bi zgrudila. "Mike... prosim..." je zašepetala, potem pa je padla na tla poleg prijatelja in spet jo je zajela tema.

Palica daleč na tleh se je zalesketala. Mikova roka je trznila. Odprl je sinje modre oči in se zazrl okoli sebe. Pred sabo, na stopnicah je zagledal Anne, ob sebi pa je takoj občutil amber, saj je njena mlahava roka še vedno ležala na njegovem ramenu. Hitro je vstal. Mike! Ubil si jo! Ubil si Amber! UBIL! UBIL! "NEEEEEEE!!" Mike je zaprl oči. Stresal je Amber in njeni lasje so mahali sem ter tja. Mike, kaj ti je? Veš kaj moraš narediti. Mike je zopet zaprl oči. Roke je prislonil na Amberjino glavo in si nekaj mrmral. Naenkrat se je pojavil žarek svetlobe in iz Amber je skočil žarek teme. Spopadla sta se. Dobesedno spopadla. Svetloba je predrla temo in všla Amber v glavo. "Če to ne deluje, ne bo nič." Mike je sklonil glavo in se braz energije vsedel na stopnico. Upajoče je zrl v Amber.

Amber je še vedno nepremično ležala. Sanjala je, skozi misli so ji švigali spomini...

"Oči, kam je šla mami?" vpraša dekle z bledo poltjo in rjavimi lasmi. "Ne vem, Amber." odgovori visok moški, ki leži v rdečem naslanjaču. Deklica steče ven iz graščine in kliče mamo. Strah ji reže v kosti. Saj ni šla v gozd... ali pač? "Oči, najti jo morava!" kriči, ko se vrne k moškemu. "Ampak Amber, kaj je narobe?" "Kaj če je šla v gozd?" Panično kriči dekle. Povleče ga iz naslanjača in skupaj se odpravita proti gozdu. Nič ne najdeta.

Čez teden dni pridivja po ulici starec in kriči: "Truplo v gozdu! Truplo v gozdu!" V dekletu začne hitro naraščati strah in neprijetno jo stiska pri srcu. Z očetom sledita starcu v gozd, kjer ju čaka presenečenje... Dekletova mama leži na travi, rjavi lasje so krvavi in truplo je belo kot stena. V njej ni niti kapljice krvi. Na vratu sta se lesketali dve luknjici vampirskih zob. Dekle predirljivo krikne in po licih ji sspolzijo debele solze. Njena mama je mrtva. Nikdar več se ne bo vrnila.

Amber je trznila in njene oči so se razprle. Najprej so ugledale zaskrbljenega Mika. Živ je! je pomislila in za hip ji telo prežema sreča. "Mike? Si dobro?" je previdno vprašala in njen glas je bil hripav, kot da že dneve ne bi spregovorila. Vsati si ni upala, saj se je bala teme, novih spominov... Tako je ležala tam in gledala v sinje modre oči svojega prijatelja.

Mike se je na hitro odzval: "Ne skrbi zame. Bom že nekako." Krvavel je. Hudo je krvavel, a vedel je, da po mukah, ki jih je Amber preživela ne bo zaznala krvi. Največji rani sta mu ležali na hrbtu, od koder sta mu zrastli krili. Mike je trznil proti glavi in pozval Anne: "Nekaj se mu blešči med zobmu. Ne morem vstati. Prosim poglej..." Zaprl je oči.

Amber se je šibko nasmehnila. Vsaj v redu se počuti... čeprav ne vem, če je to res... Na Mikovem hrbtu in glavi je zagledala posušeno kri. Ni je mikalo, da bi napadla... pravzaprav ni vohala ničesar. Pa tudi če bi, dvomila je, da se bi tako zlahka premaknila. Resnično je upala, da ga ne boli močno. Počasi in preivdno je zasukala glavo proti Anne. Tudi ona je v redu... v redu je... Veke so ji lezle skupaj, a ni se smela spet onesvestiti. Vse okoli nje je postajalo megleno, a oči je držala široko odprte. Lahko je samo čakala, da se ji pogled zostri. Toda kmalu ni mogla več in je spet utonila v črnino.

Vampir jo je z lahkoto vrgel s sebe. Med tem je padla v temo, gladko in ljubko kot noč, a smrtonosno kot smrt. Bil je rov...Dolg...Sprehodila se je po njem, in se ozirala. Takrat pa je v glavi zaslišala glas. Prekleto Mike! Zbudila se je Še preden se je karkoli zavedla. Videla je le zmaja ter nekega...Vola? Hitro se je streznila. Takrat je opazila, da ni več vampir temveč navaden človek. KMalu je prispela Amber, ter skupaj z Mike večkrat padla v nezavest. Želela jima je pomagit, a ni es mogla premakniti. V bistvu se ni želela. Še vedno je občutila žejo po krvi, in želela si ju je napasti. Mike! Amber! Ne morem...Res ne morem...Morala bi vedeti, da bom obdržala nekatere značilnosti vapirja, npr. kot volkodlaka ali...nevem česa še. Prekleto! Udi je niso ubogali, zvoka okoli nje ni bilo. Zapodila se je proti Miku in Amber ampak se hitro ustavila. Videla je kri, ogromno krvi iz glave. NI želela, a ni si mogla pomagati, začela je piti kri. Kmalu je rascefrala glavo, zobe pa zapodila prti Miku in Amber. Če je prav videla, je nekaj v njih. Ko v glavi ni bilo skoraj nič več krvi, se je sesedla, ter se znova spomnila kdo je-Anne, navaden človek. Glavo je dala med kolena, ter se poizkusila zjokati,a se ni mogla, ker ni imela solz...Amber, Mike! Obrnila se je proti prijateljema. Začela juje tresti, a se nista zbudila. "Zbuditis, zavetis!" Ker se ni nič zgodilo je urok ponovila. Učinka ni bilo. Le Mike je malo trznil, Amber pa je še naprej negibno ležala. Drugega uroka ni. Vsaj mislim da. Brala sem, da lahko človeka potem premamiš nazaj v življenje, da se bo zavedal. Kri je ni prebudila...Mogoče Kakšen smrad? Točno. Zbrala se je in se spremnila v volkodlaka. Povohala je zrak in zavohala neprijeten vonj, vonj vampirja. Pomolila je svojo roko pred njene nosnice, da bi zavohala volkodlaka. Upala je da bo uspelo. Ta čas se je Mike začel večkrat na minuto trezati. Domnevala je, da se bo kmalu zbudila. V bistvu je upala.

Amber je nenadoma zavohala nekaj odvratnega... Rahlo je trznila z glavo, kot bi to hotela odgnati. Nehaj... smrdi... pusti me spati... je hotela reči, a iz sebe ni mogla iztisniti niti besedice. Toda postajalo je že neznosno in nevede je odprla oči. Pred sabo je zagledala volkodlaka, a ni imela dovolj moči, da bi se branila. Volkodlak... napadel me bo... Toda na svojo srečo je v volkodlakovih očeh prepoznala Annine. "Kaj se dogaja?" je skoraj nerazločno zamomljala. Videla je nezavestnega Mika in nemočno zastokala: "Mike... zbudi ga, Anne..."

Ahhh... Odahnila si je, ko je videlam, da je Amber znova budna. Znova se je preobrazila, tokrat v svojo prvotno obliko, saj je vedela, kako mučno je, če ti nekaj smrdi. Pogledala je po tleh. "Jaz ne poznam nobenega več uroka. Morda ga ti?" Če ne, bomo morali iti v šolo, kjer bi ga Madam pozdravila..Samo potem bi spraševala...MIKE!! ZBUDI SE PROSIM! MENE IN AMBER SKRBI ZATE!!! Zazrla se je v Amber.

"Pravzaprav o zdravilnih urokih nimam pojma." je priznala Amber. Nenadoma je ugotovila, da v roki nima več palice. Saj je tako vseeno. Ne bi je mogla niti prijeti... "Mike!" ga je poklicala, glasno kot je le mogla v takem stanju. "Poskusi ga politi z mrzlo vodo." Vedela je, da je predlog neumen, ampak bila je že čisto obupana in vredno je poskusiti. Sledniki! se je nenadoma spomnila. "In Anne? Še enkrat nama izbriši slednike, prosim..." Zdaj so gotovo že vidni!

"Accio palica." Zaslišala je rahel švist, in kmalu je bila Amberina palica v njeni roki. Vrgla jo ji je in ta jo je nepripravljeno ujela. S palico je pokazala na Mika nato pa še na Amber. "Slednis Crknjatis." Še enkrat je preverila Mikov utrip, in oddahnila si je, ko je začutila rahel utrip. "Slednis Crknjatis." Še sebi je izbrisala sledilnik. "Samo upam, da nas še niso zapazili. Ne bi bilo dobro za nas. Kaj bomo torej z Mikom? Naj se spremenim v Madam?" To je rekla v črnem humorju, vendar ni vedela če bo Amber tako razumela.

"Hvala..." je zamrmrala Amber, ko ji je v roko priletela palica. V Madam Pomrey? Uff, dvomim da bo to pomagalo... je pomislila Amber in odkimala, čeprav ji je pri tem skozi telo šinila bolečina. "Nekaj drugega si bo treba izmisliti..." Zaskrbljeno je gledala v nepremičnega Mika in si grizla ustnico. Prosim, zbudi se...

"Imaš prav." Zamislila se je. Kaj bi lahko pomagalo. "Če me vprašaš ga moramo nekam odpeljati, če me ne moremo nič. Kakšna ideja?" Znova je kot krava začela prežvekovati spodnjo ustnico. Mike je še enkrat trznil. Prosim zbudi se, res te ne bi radi peljali na šolo na takem stanju. Pogledala je Amber. Mislim da se že rahlo mudi.

((pomankanje domišljije...kam pa naprej? a bomo pocakale, da se mike zbudi?))

[Čas je, da kdo poseže vmes.]


Vrata besneče brunarice so se škripaje odprla. Tam je stala profesorica urokov Charlotte Brown, pričakal pa jo je nenavaden prizor. Zanimivo, kako so sledniki koristna zadevščina. "Kaj. Se. Dogaja. Tukaj.?" je besno vprašala. "Kdo vam je dovolil sem?! In kaj je z njim?!" Pokazala je na Mika. Kar stresla se je ob toliko krvi, ki je bila razlita vsepovsod. Še dobro, da sem prišla!

Anne se je zazrla v učiteljico in polgoltnila slino, kakor jo je pač imela. Vstala je. Bom jaz pojasnila. Tokrat po resnici. Mike vendar rabi pomoč. "Ne razumite nas napak učiteljica. Nasploh nam je ta vas zelo všeč. Vendar nam je največ pozornosti vzbudila ravno Brunarica. Odločili smo se jo raziskati." Pogledala je svoje noge, ki so šarale po tleh. "Nekaj časa je bilo mirno, ter pustolovsko, potem, pa smo zaslišali škripanje nad nami. Pohiteli smo pogledati, če je mogoče kdo poškodova...Potem...Pa...No, videli smo..." Ni mogla izreči besede, glede na to, da je tudi sama skoraj taka, Amber pa je. Ozrla se je k njej, saj je vedela, da bo ona še najbolj vedela, koliko povedati. Ti nadaljuj.

Mike je še enkrat trznil. Ni se mogel več zadrževati. Planil je na noge in zgrabil palico, ki je ležala na tleh. Usmeril jo je po sobi, tudi v vsako od preplašenih deklet. Še enkrat je zaprl oči in ko jih je odprl, je usmeril palico v prazen prostor. Kriknil je: "Akaranorium!" Počasi se je izoblikovala postava, odeta v črno haljo. Moški je imel dolge, črne lase, ki so mu preznojeni viseli čez obraz. Z roko je segal proti zobovom. Dvignil je pogled.Palico je usmeril v Mika. Zadonelo je: "Avada Kedavra!" Mike se je odzval, kot , da bi bila dogovorjena: "Hintium equera!" Izoblikoval se je ščit, ki ni bil prozornkasto-moder, kot pri navadnem hintiumu, pač pa prozornkasto-roza. Kletev se je odbila in zadela Jedca naravnost v prsa. Padel je po tleh in Mike je s sunkovito hitrostjo pognal do zob. Vrgel jih je nekaj proti Amber in nekaj proti Anne. "Uporabita svoje vohalne sposobnosti in ugotovita, kateri je delec življenja, če je kateri od njih..." Šele takrat je zagledal učiteljico in pogoltnil je slino.

Daj, obešaj na veliki zvon, kdo je kdo. Namrgodila se je ko je videla jezdeca. Ni imela niti najmanjšega pojma, da je tukaj, hkrati pa si je oddahnila da je z Mikom vse v redu. Vzela je zobe, ter jih skrila za hrbet, preden bi jih učiteljica videla. Z njih je potegnila vse, kar ni bilo značilno za zobe, torej tisti predmet, ki ga je prej videla. Pogledala je Amber in ji pokimala.

Charlotte je spremljala dogajanje z dvignjeno palico, toda Mike je že sam opravil. "Dobro, zdaj pa hočem, da poveste resnico." jim je rekla. "Za kaj se gre pri vsem tem? In zakaj si nehala pripovedovati, Anne?" Vse se je zdelo že kar preveč čudaško. "Kazni tokrat ne boste ušli."

Sem vedela da ne bo preprosto. "Saj sem povedala resnico. Vse je bilo res." Skremžila se je. Res morem do konca povedati? "Mike je ostal spodaj, saj se nama je z Amber zelo mudilo, zato sva ga pustili spodaj. Zgoraj smo zagledala...Pač nekega stvora, ki je mučil žival, ali človeka. V bistvu je bilo tisto že mrtvo. Nato smo se z njim spopadli, a bil je izvrsten čarovnik, po moje jedec smrti, in tako smo mu bolj težko škodili. Nazadnje je pobegnil."