Besneča brunarica

To je stara hiša, ki leži na severni strani Meryasconeene. Tu naj bi se zbirali najbolj divji duhovi sveta. Niti bradavičarski duhovi si ne upajo sem, čeprav je v njej že leta mir. V Besnečo brunarico vodi tudi eden izmed skrivnih izhodov na Bradavičarki, če greš v deblo Vrbe mesarice.

Pred brunarico je puhnilo, tokrat v pretežno modri barvi. Najprej so se izoblikovale noge, nato teli in še nato negovan obraz Mika. Mladi čarovnik je potegnil palico iz žepa in počakal na dekleti.

Tudi Amber je prišla pred Brunarico. Ocenjujoče jo je premerila in nazadnje pripomnila: "Srhljivo. Všeč mi je." Čakala je na Anne. Uuu, to bo še zanimivo... Palico je usmerila vase in rekla: "Slednis Crknjatis." Obsijala jo je zelena svetloba. Slednik je bil za eno uro izbrisan.

Mike si je ogledal, kako je Amber odstranila svoj slednik. Zaprl je oči in si mrmral nekakšne starolatinske besede. Še preden bi se Amber lahko začudila ji je razložil: "Oče mi je slednik okrepil par dni preden je umrl, saj sem se izmuznil v predverje Azk.... nečesa kamor je strogo prepovedano hoditi in sem vporabil urok te vrste." Zopet je zapel oči in začel mrmrati besede, nato pa se mu je na roki začel oblikovati črn madež. Nato se je vzvil v pečat. Znamenje. Na njem je bila črna kača, pod no pa vrana. Na levi strani je stal žužek, na desni pa lev. Obkrožen je bil z potrganim vzorcem. Mike je trznil z očesom, saj ga je neznansko peklom a je zdržal. "Kje je Anne," je izdavil.

Amber je sumničavo priprla oči. "Odplazil si se v predverje Azkabana? Zakaj pa?" Stavim, da je šel tja. Saj se nobena druga beseda ne začne na Azk... Le kaj je iskal tam? se je spraševala. Ko pa je zagledala na njegovi roki pečat in je trznil je zaskrbljeno vprašala: "Je vse v redu?"

Miku so možgani zmrznili. AZK.... Kaj se še začne na to.... naprimer. "Azkaban?," je Mike dokaj mirno odreagiral. "Mislil sem Askaron. Izgovoril sem z Zjem ker sem rahlo prehlajen." Nato pa je videl, da je bila Amber zagledana v pečat na njegovi roki. Nato je dejal: "Podoben je tistim pečatom, ki ga imajo sužnji Mr.... Saj veš koga, le, da z njim ne prikličem njega, pač pa se z dotikom spremenim v svojega maga in tudi varuha lahko prikličem s tapkanjem pečata, res pa izredno peče.... Pa kje je Anne?" Mike je roko s pečatom hitro vtaknil v žep.

Amber je prekrižala roke. "Askaron? Le kaj je to?" se je narejeno zamislila. "Ne laži, Mike Cornelius Snake!" Zasrepela se je vanj. Kako sovražim ljudi, ki lažejo! Na nosu mu piše, da laže, pa trdi nasprotno! "In kako ti je zdaj uspelo izgovoriti Askaron brez z-ja?!"

Končno se je tudi sama prikazala pred besnečo brunarico. Vedela je da je zamudila, saj ji je teleportiranje delalo težave, ker je metamoferka (stranski učinki). "Slednis Crknjatis. Upam da nista čakala predolgo...Am..." Poškilla je proti njima, nato pa zagledala znamenje na Miku. Prikimala mu je, saj je vedela kaj pomeni. Podobnega je tudi sama imela le da na rami. Njen je že malce zbledel, saj ga ne uporablja več toliko, ko pa se lahko zaradi metamorferkine pomoči spremeni brez dotikanja. Pogledala je še proti Amber. Ni bila ravno najboljše volje. Breskrbno, kot da ne bi bilo nič narobe se je naslonila na ograjo in se zagledala v brunarico. "Huda, a ne?"

((prostite za zamuudo))

Amber je Anne le bežno ošinila s pogledom in ji skoraj neopazno pokimala v pozdrav. Potem pa se je zasrepela nazaj v Mika. "Vse mi povej, Mike Cornelius Snake." je rekla z nevarno tihim glasom. "In brez laži, lepo prosim. Na lažnivce se spoznam bolje, kot si misliš."

Anne se ni zdrznila ko je Amber znova 'zagrozila'. Niti obrnila se ni kaj šele rekla. Vedela, je da je dobro če se ne umešava v tuje zadeve. A ni se mogla zadržati. "Za kaj se gre?"

Amber je Anne odgovorila, ne da bi jo pogledala. Oči je namreč še vedno besno upirala v Mika. "Gospodič Mike Cornelius Snake prav nemarno laže. Čisto slučajno mu je ušlo, da se je splazil v predverje Azkabana, zdaj pa trdi, da je šlo za Askaron. Anne, ali ti morda poznaš kakšen kraj, ki se imenuje Askaron? Jaz namreč prvič slišim za kaj takega." Potem je nenadoma zapila na Mika: "Zakaj si šel tja?!!!"

Mike se e oprijel za ovratnik in se rahlo odhrkal. Videl je, da se ne bo mogel izmuzniti odgovoru je dekletoma v misli poslal govor:
"Nikomur ne povejta, prosim. Drugače Askaron res obstaja, a pustimo zdaj to... Naš hišni vilinec Melvik mi je povedal, da blizu temkajšnjega nahajališča leži... no eden od t.i. Delov oživitvenega medaljona. Potrebujem ga, da oživim svojega očeta, saj ga po sreči niso ubili z navadno kletvijo smrti, temveč je bil le super ohromlen, nato pa je izkrvavel. Oživel bi tudi tvoje starše Anne in tebe Amber, a za to potrebujem čas. Melvik se je pokazal za izdajalca, saj je bil v resnici suženj saj-vesta-koga, ki je spil veliko VILI-mnogobitnega napoja. Peljal me je tja, nato me zapustil. Odplazil sem se naprej in videl sem Morakvatrje, a odgnal sem jih. Vseeno se je prikazal nabit zapornik in takrat sem dobil tole...." Ko sta obe dekleti končali z "branjem" je mike rahlosnel majco na eni strani ramena in prikazala se je velika, krvava črta, ki se mu je vlekla od leve rame, pa vse do trebuha. Nato je dejal: "Rana je stara že pol leta, a ostala bo še najmanj leto in pol. Brazgotina bo večna. Uroki ne pomagajo."

Amber je samo kratko prikimala. Je bilo tako težko povedati po resnici?! Njegova brazgotina je bila videti precej globoka. Toda nalašč ni hotela sočustvovati z njim. Odkašljala se je, da bi pregnala tišino, ki je nastala. "Torej... gremo?" je vprašala in pomignila proti Besneči Brunarici, ki je čakala nanje v vsej svoji veličastnosti.

"Ja gospodična Blackova, težko je bilo," je zagodel Mike, saj je prodrl v Amberjine misli. Še preden bi mu lahko kaj odvrnila se je obrnil proti brunarici. Nato je dejal: "Če še ne veš, so tihotapljenje proti azkabanu ali kontakt s katerim od zločincev razglasili za 20-letno kazen prav tam." Spet je napravil hiter dib, da bi dekletoma zamašil usta nato pa dejal, tokrat tišje in odločneje: "Gremo." Že je pušnil dim, a Mike ni izginil, saj je vedel, da je zanj najbolj varno, da gre zadnji, saj če bi se kateri od deklet urok zalomil tega ne bi vedeli, on pa bi, saj mu je v dokaz na roki bil vžgan pečat.

Amber je prhnila, ko se je izvila iz njegovega prijema. "Ne prodiraj mi v misli, gospodič Snake. Posledice so lahko precej hude." ga je opozorila. V njenih zlatih očeh se je kar bliskalo. Obstala je pred Brunarico in se ni hotela premakniti. Sploh pa bi si 20-letno kazen kar zaslužil! je zlobno pomislila. Saj ne, da bi mislila resno, a bila je res jezna.

Anne je pozorno poslušala razlago.Zdela se ji je precej vrjetna, zato ni dvomila. Dobro, torej bodo po možosti moji starši živi? Amber znova človek. Obrnila se je. Si sploh želim svoje starše ive. Res jih ne bi rada motila v svetu mrtvih....Gotovo bo to imelo grozne posledice. Ahh...Dovolj o tem! Tudi sama se je teleportirala pred brunarico, točno zraven Amber. Ko je videla da se slednja ni premaknila jo je porinila z eno roko, da se je kočno premaknila. Izgledalo je kot da je izgubljen v svojih lastnih mislih, prav tako kot ona.

"Ah, saj ni pomembno." je nazadnje rekla Amber. Še vedno je bila jezna na Mika, a ni hotela izgubljati ddragocenega časa. "Gremo." je zato odločila in stopila proti razmajanim vratom Besneče brunarice. Ko jih je odprla so glasno zaškripala. Obrnila se je k drugima dvema, da bi videla, ali ji sledita.

Mike ji je prikimal, a v naslednjem trenutku je že stal za njenim hrbtom. V brunarici ni za zdaj videl še ničesar posebnega. Prvo, kar mu je padlo v oči je bila špranja v tleh. Tale vodi do mesarice Še malo se je sprehodil, a nato je sklenil, da bi bilo pametno počakati dekleti.

Tudi Amber se je razgledala po slavni Besneči brunarici. Nič podebnega se ji ni zdela, pač stara razmajana bajta. Polno pajkov in takih reči. Le zakaj se je ljude tako izogibajo? je premišljevala. Toda takrat se je iz zgornjega nadstropja zaslišalo hreščanje in škripanje, da te je oblila kurja polt.

Škripanje. Tega res ni marala. Vedno je zvenelo tako zastrahujoče! "Dvomim da so tole duhovi." Je pripomnila. Duhovi ledbijo. Mar je še kakšen učenec notri, če ne kaj drugega...Tole ne bo v redu. Poškilila je proti Amber, nato pa se hitro spremenila v hijeno, in nazaj, samo toliko da je povohal zrak. "Vohaš? Kri."

Tudi do Amber je v tistem trenutku priplaval sladek vonj po krvi. "Mmm..." je tiho zapredla. Amber! Brzdaj se! Mogoče je kdo v težavah! je kričal nanjo glasek v glavi. Saj zato... pogledat grem... mu je odvrnila Amber, čeprav jo je tja vleklo veliko bolj zaradi hrane, kot, da bi temu v težavah pomagala. "Gremo pogledat." je odločila in se začela tiho in spretno plaziti po stopnicah navzgor.

((Amber, a cmo narest da bo not se en vampir, neobvladljiv, pa glih je?))

Ni je poizkusila zaustaviti, saj ji je zaupala. Vsaj delno. Ni vedela kako zelo dolgo se lahko zadržuje, najprej je nemo gledala za njo pa se odpravila za njo. Kmalu sta se povzpeli po stopnicah in prispele do vrat. Odprle sta jih in pokukali not. Najprej zaradi teme Anne ni videla, nato pa se je prelevila v mačko, da bi lažje videla. Zajela je sapo, ko je na tleh ležalo truplo, zraven njega pa še moški. A ker je bil s hrbtom obrnjen proti njim, ni vedela kaj počne. A zdelo se je, da Amber ve.

((Uuu, super ideja... <333))


Amber je zaprepadeno gledala moškega. Ni bilo dvoma. Bil je vampir. Očitno je tudi on začutil prisotnost drugega vampirja in obrnil se je. Njegova polt je bila rahlo zelenkasta, iz ust pa mu je curljala sveža kri. "Ohoho..." je zapredel z grozljivim glasom. Toda ni gledal Amber. Gledal je Anne. "Nova poslastica..." "Ne boš." mu je Amber skočila v besedo. Njen glas je bil miren, toda čutila je zbodljaje strahu. Kaj če jo napade? Kaj, če ga ne bom mogla zadržati? Vampir je končno pogled uprl vanjo. "Kaj pa mi boš naredila, mlada vampirka?" je grozeče vprašal. Toda še preden je Amber uspela odgovoriti ali ga napasti, je že skočil proti Anne.

Vampir je skočil proti njej.Hitro misli Anne...Lahko so spremniš v žival...V katerega drugega človeka...Belca črnca...Druga rasa...To je to! DRUGA RASA!! Zajela je sapo in se poizkušala spremeniti. Bilo je veliko težje kot če se spremeniš v volkodlaka. Naenkrat je postala bleda, prav tako kot je bila bleda Amber, njene oči pa so bile zlate barve. V svojih rokah je začutila veliko moč, in vedela je, da bi skupaj z Amber lahko premagala vampirja.

((znanstvena fantastika, kaii cs))

Vampir je presenečeno obstal. Buljil je v Anne kot v vesoljca. Amber si je oddahnila. Bravo, Anne! ji je čestitala v mislih in rekla: "No, stari vampir, kaj boš pa zdaj?" "Misliš, da se bojim dveh frocev, kot sta vidve?" je tiho rekel. Le kje se potika Mike? Pravzaprav, če dobro pomislim... bolje da ga ni! je premišljevala. V žepu je prste sklenila okoli palice. To je opazil in brž je segel po svoji. Amber je izvlekla in zavpila: "Hromi!" toda vampir je urok zlahka blokiral. "Ali se ne bi spopadli raje po... vampirsko?" je predlagal. "Kamnitis totalis!" je spet poskušala Amber in se ni zmenila zanj. "Leticorpus! Zognis!" Ampak vampir ji je vse po vrsti blokiral. "Bi še poskusila?" je važno vprašal.