Olchenbatova prodajalna čarobnih palic

Prodajalna je majhna in ne izstopa od ostalih. A kljub temu je edinstvena. Ko vstopiš vanjo, nad vrati nežno pocinglja zvonček. Nekatere police so prazne in zaprašene, spet druge pa so polne pravokotnih podolgovatih škatlic različnih barv. Na pultom, pred katerega stopiš, je majhen zvonček in ko z roko nepotrpežljivo počiš po njem, se iz kota prislika Olchenbat. S skrivnostnim glasom te pozdravi, nato pa se pomerjanje palic prične.

Amber je čisto nazadnje odšla še proti Olchenbatovi prodajalni palic. Bila je živčna, saj bo to njena prva in mogoče tudi edina palica. Kaj pa če izberem napačno palico? je že stoprvič zaskrbljeno pomislila. Pred vrati je malo postala, potem pa vstopila z visoko dvignjeno glavo, odločena, da svojega strahu ne bo pokazala.
Prodajalna je bila zanikrna in polna palic. Amber se je razgledala, dokler se ni kar iz ničesar pojavil prodajalec, Olchenbat. "Kaj bo dobrega?" "Palico iščem." je boječe povedala Amber. Olchenbat je prikimal. "Seveda, seveda." "Ampak kaj, če izberem napačno?" se ni mogla zadržati ona. Prodajalec se je zahahljal. "Palica izbere čarovnika, zapomni si to." Nato je na mizo postavil prvo palico. "Breza, 20 centimetrov, vylin las." Amber je zamahnila z njo in mizica je ostala brez ene noge. "Ups..." je rekla, Olcenbat pa ji je že podal naslednjo. "Hrast, 30 centimetrov, feniksovo repno pero." Amber je pomislila: Fenikse obožujem! Gotovo bo prava! Toda ko je zamahnila z njo, so Olcenbatu z nosu padla očala in komaj jih je ujel, da se ne bi razbila. "Ali niste prepričani, da je morda to naključje?" je z upanjem v glasu vprašala Amber. Palica ji je bila namreč zelo všeč. "Naključja ne obstajajo." je tiho in skrivnosto odvrnil Olchenbat. Amber mu je nerada vrnila palico in preizkušanje se je nadaljevalo. Po približno petdesetih pa se je zgodilo. "Vrba, 29 centimetrov, zmajevkin krempelj." Amber je spet zamahnila in iz nje so priletele rože. "Prava bo!" je oznanil Olchenbat. "Res sem se namučil, da sem dobil krempelj te zmajevke." je povedal. "Prekleto napadalna je bila." Tudi jaz sem napadalna... je ugotovila Amber. "Odlično." je rekla in izročila prodajalcu denar. "Hvala in nasvidenje!" je pomahala in veselo odskakljala iz trgovine.

Hermiona je vstopila. In povedala, da bi kupila palico. Ko je dobila v roke prvo palico, je zamahnila z njo. Vse se je postavilo na glavo. Hermiona se je začela hihitati kot nora. Ko je bilo vse spet v normalnem stanju, je poskusila novo. Vrgla jo je v zrak in jo vrtela, tako, da je na koncu ostala obrnjena na glavo. "Če ne bi imela hlač, ampak obleko, bi bilo hudo!" se je smejala. Poskusila je tretjo. Lasje so ji skočili v zrak in ji stali pokonci. Poskusila je četrto. "Tisovina,vylin las, 29cm" je rekel Olchenbat. Poskusila jo je. Lasje so ji spet padli nazaj do ramen. "Ta bo prava." je rekla, plačala in odšla.

James je vstopil v prodajalno. Tukaj je bil prvič, in nad njo je bil prijetno presenečen. Od nekje, se je prikazal prodajalec, ki mu je izmeril dolžino roke, James je moral povedati da je desničar. Nato pa je prodajalec, začel nositi palice. Prva je bila 24 cm, kentavrova dlaka, češnja, vendar se ni zgodilo prav nič, ko je zamahnil z njo. Nato pa so prišle še druge palice. Čez čas si ni zapomnil natančnega števila. Poskusil je že vse sredice, ki so v palici, ter po možnosti vse vrste lesa. Prodajalec, ga je na koncu že zaskrbljeno gledal. "Zakaj ne dobim palice" je jezno dejal prodajalcu. Prodajalec, se je samo jezno zahahljal, nato pa k Jamesu prinesel tri palice : vse tri enako dolge, z enako konico, samo z drugim lesom. Leska, oreh in jesen. In on je dobil prvo. Prodajalec je še povedal, da so palice povezane, ter da čuti, da bodo letos na Bradavičarko odšle vse tri, vsaka v drugi roki.
Plačal je palico, nato pa z velikim nasmehom na obrazu, odhitel skozi vrata, v svet dogodivščin.

Serena je hotel odpreti vrata, ko jo je skoraj podrl fant z palico v roki. ''Ups. Pardon.'' je rekla in vstopila v trgovino. ''Pozdravljeni. Kako vam lahko pomagam?'' je vprašal prodajalec. ''Pravzaprav iščem palico zase.'' Prodajalec jo je pogledal v oči in ji prinesel dve palici. Hrast in javor. ''Probaj.'' Vzela je prvo palica in zamahnila. Vrata prodajalne so zzačela močno treskati. Ko so se umirila je probala še drugo palico. ''Ta je prava.'' Vesela ja bila ker je dobila palico z lasom morske deklice z hrastom lesom. ''Čau!'' je še rekla in se zagnala skozi vrata.

MIke je prikorakal v trgovino. Ko je počasi drsel do pulta si je ogledoval vse raztavljene palice, polnila za njih in konice. Kar naenkrat ga je pozdravil moški glas. Mike je obrnil glavo in zagledal plešca, ki je prodajal palice. Pozdravil je: "Dober dan. Rad bi hrastovo palico katere polnilo bi bila samorogova dlaka, pa z diamantno konico, lepo prosim!" Mike je zvenel dokaj zateženo, ker se mu res ni bilo za pogovarjati, a tako je bilo. Čez nekaj časa se je prodajalec vrnil z 28 cm palico v rokah. Bila je rahlo rdečkaste barve. Na koncu je bila ošiljena in je bila modrkaste barve. " Od diamanta," je vprašal Mke, prodajalec je prikimal. Mike je pospravil palico v žep in odšel.

Bo, tega kdaj konec? Že vsaj pol ure je preizkušala razne palice. "Katero žival imaš?" "Hmm? Feniksa." "Lepo. Ve možnosti bo, če boca preizušala palice z feniksovo vsebino." Povlekel je grdo, skrivljeno palico. "Smreka, feniksovo pero, 37 cm, primerna za uroke. Zamahni, no." Globoko je zavzdihnila ter znova zamahnila. Vitrina je počila. "Očitno ni prava. Vrba, feniksovo pero, 28 cm, primerna za spreminjanje oblike, in bojevanje." Zamahnila je. Črepinje so se dvignile in se setavile in vrnile v vitrine. "Glede na to, ketero palico si dobila, bi domneval, da ima precej soli v glavi." "Amm...Ja, tako že pravijo." "Izgleda, da boš bila precej dobra v spreminjanju oblike. Po navadi to nanese na maga." Plačala je in vsa zmedena odšla.

Luciane je z sestrico vstopila v trgovino, mama in oče sta šla po knjige. Obe je ob vstopu spreletel srh in pogledali sta okoli. Bližal se jim je Olchenbat. Luciane je šele ob njem spreletel srh. Bil je grozen. Ni ji bilo všeč da je imel kožo kot papir. Saj sama ni imela dosti bolj temne kože, pa vseeno, njena ni bila kot zmučkan papir. Pogledal ju je in Luciane se je zdelo da bi se njegove oči svetile v temi kot laserji. "Mladi Cullenovi" je rekel, in Luciane je vrglo da je skoraj omedlela. "Katera gre na Bradavičarko?" Počasi sem se mu približala in vprašal je:"S katero roko nameravaš vrteti palico?" Dvignila sem levo roko in hotela nekaj reči pa me je prehitel:"Prav tako kot tvoja mama in oče. No pa te izmerimo." Izmeril je njeno roko, dolžino od dlani do komolca... Končno je prinesel prvo palico:"Samorogova dlaka, breza 20 cm." Komaj sem jo prijela je odkimal in mi potisnil drugo. Kup z palicami se je večal in večal, jaz pa sem imela vedno bolj občutek da nobena palica ni primerna za mene. Lanny je zaspala, takrat pa je Olchenbat rekel:"Pa poglejmo tole, bukovina, zmajeva srčna struna, 30centimetrov." Ko sem jo prijela so se iz nje pokadile zelene iskre in palica je bila moja. Mama mi je dala deset guldov in plačala sem palico.

Razsežna trgovina je ponujala nešteto število palic, ki so se dvigovale prav do prašnatega stropa. Alex je ves v pričakovanju vstopil v trgovino in poskusil s pogledom zajeti vse škatle, v katerih so se skrivale palice, toda to seveda ni bilo mogoče. Ker prodajalca ni bilo nikjer, se je nelagodno naslonil na pult in se odkašljal, a tudi to ni Olchenbata privleklo k njemu. "Stari, a si naglušen ali kaj!?" je zdaj zavpil in hkrati tresnil po pultu, da je prah zapolnil sleherni delček pred njegovim obrazom. Nenadoma je pred njim stal prodajalec palic, ki si je nekaj jezno mrmral v brado. Brez besed je mu potisnil v roke čudovito izrezljano palico. Ker je bil Alex ravnanja s palicami že vajen, čeprav še doma ni smel čarati, je preprosto zamahnil in iz palice je kot po čudežu pljusknil curek rdečega vina. Široko se je nasmehnil, a šele nato opazil da je Olchenbat ves premočen. Najraje bi se na široko zasmejal, a se je raje ugriznil v jezik. "Samorogova dlaka, tisa, 31 cm," je zagodrnjal čarovnik in se izzivalno zazrl vanj. Samorogova dlaka?! Samorogi so za dekline, je ogorčeno pomislil. Izročil je ubogemu človeku denar in zapustil trgovino.

Po napornem nakupovanju so ga čakale le še dve nalogi, to da kupi več kot prepotrebno palico je že bilo jasno vsem...

Dolgo je tuhtah katera bi mu bila bolj pisana na kožo, neprestano iskanje palice pa je na koncu vendarle prišo do izraza uvidel je da še kar naprej mojster Oclhenbat hrani palico njegove matere izpred 30 let.

˝Mislim, da je to ta palica katero je imela tvoja mama in jo kasneje prinesla v shrambo, sluteča moj sin jo bo zagotovo potreboval.˝ je dejal Oclhenbat.
Palica je bila narejena iz bukovega lesa samorogove dlake v središču ter zelenega jantarja na konici merila je 28cm, po končanem nakupu palice in izročitve guldov mojstru se je David odpravil h zadnjemu koraku.

Pozdravljen bodi mojster Olchenbat je dejal in oddivjal naprej.

Sarah je s starši vstopila v trgovinico. Odrasla sta se umaknila, Sarah pa je stopila k zloščenemu pultu. "Dober dan!" je vljudno pozdravila. "Aha, po palico si prišla," je odgovoril mojster in izginil med police. Vrnil se je s kupom škatlic. "Poskusi, če je katera primerna zate," je rekel in odložil škatlice s palicami. Po le nekaj preizkušenih palicah se je pojavila ena, ki jo je ubogala. "Cimetovec, zmajeve luske, 32 centimetrov," je hitro zdrdral Olchenbat in ji izročil palico. Starša sta jo plačala, nato pa so odšli.

Mary Jane je vstopila v prodajalno. Ko je počasi šla k pultu si je ogledovala palice, ki so bile na policah. Stopila je k Olchenbatu in začela sta preiskušati palice. "Hrast 30 cm feniksovo pero" je veselo dejal Olchenbat in ji v roke porinil palico. Mary Jane jo je pogumno vzela in z njo zamahnila "ni prava" je rekla. Tako sta poskusila veliko palic a nobena ni bila prava. Ko sta že skoraj obupala se je Mary Jane spomnila na palico ki si jo je ogledovala ko je vstopila v prodajalno. "Kaj pa ta palica?" pokazala je na palico. Olchenbat jo je pogledal in rekel "vrba, 28 cm samorogova dlaka zelo upogljiba." Mary Jane jo je vzela v roko in zamahnila z njo "ta bo prava" je veselo vskliknila. Plačala je in se odpravila iz prodajalne.

Victoria je povsem mirno vstopila v prodajalno čarobnih palic.Iz kota se je primajal Olchenba in jo prepustil začaranem traku.Ko je oravil ji je dal prvo palico.Victoria jo je prijela.Bila je iz Bambusa,vylinega lasu,dolga pa je bila 24cm.Lasje so ji začeli skakati pokonci.Ni bila prava.Preiskusila je celo prodajalno,vse palice a razen ene."Tisovina,feniksovo repno pero in njegova kri,29cm.Strašansko posebna je.Dobra za boj.".Paico ji je dal tako nežno,da se je bala,da bo palica padla.Zamahnila je z njo in lasje so se spustili.takoj se je sprostila.Bila je njena prava palica."Kako nenavadno,da si kupila palico,ki je dala svojo kri in repno pero samo še dvema osebama.Tvojemu očetu in mami.".Victoria je začutila,da jo je oblila mešanica med kurjo poltjo in rdečico."Zagotovo boš pristala v Spolzgadu,kot onadva.Ponosna bosta."Nasmehnil se ji je,ona pa je odzdravila in odšla.

Amber, se ti zdele zakoj opravičujem za tole ;)

Victoria - a znaš brat? Lepo...torej mi povej KOJI TI JE K**** DA UPORABLJAŠ MOJ PRIIMK, SE NE PRIJAVIŠ MED UČENCI IN UPORABIŠ ŠE AMBERINO IME ZAPOVRHU????? IGNORANT HIPOKRITSKI!!

NE MORE BIT 10 MALFOYEV TLE OKOL IN KER SM BLA PRVA, KI JE PRISTALA V SPOLZGADU, MA SIVE OČI IN DOLGE ČRNE LASE IN SE PIŠE MALFOY, SI PRIDRUŽUJEM PRAVICO, DA VS VSE PO VRSTI NADEREM!!!

Anna je vstopila v prodajalno."Živjo" je veselo rekla."Oo dober dan, si prišla kupit palico?" jo je vprašal Olchenbat."Da" je odgovorila in začela sta poskušati različne palice. "Tale je iz hrasta 26 cm samorogovoa dlaka, ta je zelo dobra, poskusi" je rekel. Anna je vzela palico in zamahnila z njo. Zgodilo se ni nič. "Ta ne bo prava" je rekel Olchenbat. Anna ga je žalostno pogledala zelo si želim to palico, zakaj ni ta prava? se je spraševala. Olchenbat ji je dal drugo palico "mogoče je ta prava, je iz vrbe 30 cm jedro je iz feniksovega repnega peresa". Anna jo je vzela in zamahnila z njo. V prstih jo je malce zaščemelo ta bo prava je pomislila. "Ta bo prava" je srečno rekla Olchanbatu. Olchanbat je palico dal nazaj v škatlico in ji jo dal. Anna je plačala in se odpravila v drugo prodajalno.

Nad vrati je zazvonil zvonček in skoznja je prišlo temno dekle. Olchenbat se je pojavil pri pultu. Brez besed se je zastrmel vanjo. Njen obraz mu je bil znan. Le nos ni bil pravi... ˝Kaj pa buljiš vame? Prišla sem po palico,˝ je jezno siknila Eve. ˝Oprostite, gospodična. Na nekoga ste me spomnili. Takoj grem po palico,˝ je rekel Olchenbat. Eve se je razgledovala po prostoru. Bil je zanikrn. Ni ji bil všeč. Obdajale so jo same palice. Kaj počne tako dolgo? se je sama pri sebi razburjala. ˝Menim, da bo ta prava...˝je rekel Olchenbat in dekletu podal palico. Eve je zamahnila z njo in njeno telo je v hipu zasijalo. ˝Prava redkost. Že prva palica je prava. Zanimivo... Takšno palico ima tudi profesor Severus... Tisovina, Feniksovo pero, 32 cm.
Res zanimivo. Dekle, kako se pišeš?˝˝Ne vem. Imam samo ime. Eve. Toda na pisemski ovojnici je pisalo Snape-Evans. Morda vam to kaj pove. Mimogrede, to vas prav nič ne briga. Tukaj imate denar. Nasvidenje,˝je brezbrižno odvrnila Eve in zapustila prodajalno. Snape-Evans. Nanj me je torej spominjala. Kdo bi si mislil, da je on njen oče. Dekle pa tega ne ve... To bodo še zapleti... je sam v svoji zanikrni prodajalni sam pri sebi govoril Olchenbat.

Lissa je vstopila. "Si prišla po palico kaj?" je vprašal Olchenbat . Lissa je prikimala. "Pa poglejva" je rekel Olchenbat in Lissi v roke potisnil palico. "Hrast 30 cm. wylin las. Lissa je zamahnila s palico. Nič se ni zgodilo. "Ta ne bo prava" je rekla. "Pa poskusiva tole." "Vrba 32 cm. feniksovo pero." Lissa je zamahnila s palico razbila je okensko steklo. "Tudi ta ne prava" je rekla. "No kaj pa tale." "Bambus 28 cm. z lusko morske deklice." Lissa je zamahnila s palico. V sebi je začutila nenavaden občutek. "Mislim da bo ta prava" je rekla. Lissa je pozdravila in odšla.

Vanessa je prišla v majhno umazano trgovinico. Z svojo roko je grobo pritisnila zvonček. Pojavil se je stari možakar. "Hočeš palico?" je rekel Olchenbant. Ja seveda zakaj bi drugače prišla, si je jezno mislila Vanessa. "Mislim, da ta tišina pomeni ja!" je rekel možakar in pogledal Vanesso. "Mogoče bo ta prava !Tisovina, Ylin las!" je rekel možkar in podal palico Vanessi. Vanessa je zamahnila z njo. Omara z palicami je padla. "Mislim, da ne! Kaj pa ta? Hrastovina, Kita zamjevega srca!" je rekel možakar. Vanessa je zamahnila z njo in v rokah začutila toplino. "Je zelo redka palica!" je živčno rekel Olchenbant. "To bom vzela!" je rekla Vanessa in plačala. Stopila je iz trgovinice in odšla.

Jack je prišel do trgovine in vstopil. Zaslišal je nežen svok zvončka. Na to je iz za omar k pultu prihitel majen možic"Dober dan, greš tudi ti na Bradavčarko?" ga je ogovoril, Jack mu je odgovoril "Seveda, bi lahko dobil palico?". Možic mu je namignil naj počaka pri pultu in čez nekaj minut je že prišel z prvo škatljico v roki "I zvoli, javor, 20cm, zmajeva srčna kita". Jack je zamahnil in enemu od stolov je odbilo nogo. "Ne, ne, ne." je rekel možic inže prinsesl novo škatlo "Vrba, 50cm, feniksovo repno pero." Jack je zamahnil in odpadlo nogo stola je racneslo na tisoč koscev. Možic mu jo j hitro izpulil iz rok in iz čisto črne skatlje vzel palico in mu co podal "Cedra, 30 cm, feniksov krempelj, malo močnejša, dobra za spreminjanje oblik, uroke in dvoboje". Ko je Jack zamahnil z njo se je vseh tisoč koščkov, ki so prileteli z vseh kotov sobe in se zlepili nastala noga stola ta pa je hitro švignila k preostalemu delu stola in se znjim spojila kot, da se še nikoli nista ločila.
Možic je ostal tiho še nekaj trenutko, nato pa pripomnil "Ta palic je stara vsaj sto let, tak da sploh nisem verjel, da bo delovala, zanjo mi plačaj kar pol manj, saj nisem gotov, da bo dolgo delovala. Ampak pri taki navezi med palico in lastnikom je vse mogoče.". Toda Jack mu je navdušen odgovoril "Ne, kar celo bom plačal, saj ni pomembna sestava, les, dolžina, jedro ali starost palice, važna je povezava.". Plačal je in odšel iz izložbe.

Clarissa je vstopila v prodajalno. Joj kako je tu umazano je pomislila. Videti ni bilo nikogar, ko se je pred njo nenadoma pojavil Olchenbat. V roko ji je potisnil prvo palico. "Hrast wylin las 28 cm" je rekel. Clarissa je zamahnila s palico in jo usmerila v Olchenbata. Olchenbat pa se je prekucnil in padel na tla. Clarissa je komaj zadržala smeh. "Ta ne bo prava" je rekel Olchenbat. Nato ji je v roko potisnil že drugo palico. "Hrast, vampirjev zob 29 cm" je rekel. Clarissa je zamahnila s palico. Pult, ki je bil poln od prahu je bil v hipu čist. "Ta pa bo prava" je veselo rekel Olchenbat. Clarissa je plačala palico in zadovoljno odšla.

Zhiga je vstopil v trgovino. Objel je svojega pradedka. ˝Dedi ! Lepo te je videti˝, je rekel Zhiga (Olchenbat je oče očeta od Zhigine mame, se pravi njegov pradedek). Olchenbat je tudi pozdravil Zhigo, ter ga vprašal : ˝No pa poglejmo.˝ Po uri pokušenj je Zhigo izbrala 41 cm dolga palica z dlako oranžnega samoroga iz vrbe.

Kassia je vstopila v prodajalno in vsem je zastal dih, ko so jo videli. Bedniki, je pomislila Kassia in stopila do Olchenbata. "Mojo palico bi rada!" je zasikala, brez da bi se zmenila za fanta, ki ga je objemal. "Seveda, kako ti je ime?" je vprašal star prodajalec. "Kassia Evie Malfoy," je hitro rekla in se ozirala naokoli. Olchenbat je odšel in kmalu je prinesel palico. "Evo, najlepša palica, za Vas gospodična Malfoy," je rekel Olchenbat in ji dal palico. Grobo je vzela palico in si jo stlačila v žep. Nato je iz drugega žepa potegnila mošnjo goldinarjev in jo porinila Olchenbatu v roke. "Izvoli, obdrži drobiž," je rekla in pogledala svojo palico. Bila je perfektna, ravno pravšnja zanjo. Nato se je zasukala na petah in odšla iz prodajalne. Zdaj je vedela, kam je namenjena ...

Allison je vstopila v prodajalno palic. Z gospodom Olchenbatom sta začela preizkušati palice. Najprej je preizkusila javorjevo palico s feniksovim pereseo in razlomila se je polca. Preizkušala je in preizkušala. Nato je preizkusila še zadnjo palico. Uspelo j je. Palica iz hrastovine, volkuljine dlake, mikroskopsko majhnega diamanta in harfine strune jo je izbrala. Zadovoljno se je poslovila in odšla.

Hermiona je vstopila h Olchenbatu prijazno ga je pozdravila. Prosila ga je naj ji pomaga zbrati pravo palico, čeprav je že vedel zakaj je prišla. Ponudil ji je prvo palico: ''Hrast, feniksovo pero 32 cm. Prijela jo je v roke in z njo zamahnila in Olchenbat se je dvignil do stropa v zrak in se spustil nazaj na tla. Ko je pristal je takoj odkimal. Nato ji je dal drugo palico. Rekel je:'' Jerebika, samorogova dlaka 28 cm. Hermiona je zamahnila z palico in začutila je prijetno toploto po telesu veselo je rekla:'' ta bo prava!'' Olchenbat se ji je nasmehnil in in Hermiona mu je z veseljem plačala. Poslovila se je in se mu zahvalila nato pa odšla.

Melory je previdno odrinila vrata in vstopila. Zaslišala je zvončklanje zvončka nekje v notranjosti trgovine. Kako temačno je tu, je pomislila in se ozrla naokoli. Vse je bilo prekrito z debelim slojem prahu, skozi umazana okna pa se je komaj prebilo kaj svetlobe. "Oh vidim, da si prišla kupit svojo palico... Spomnim se kot, da bi bilo včeraj, ko sta sem prišla tvoja starša." Melory je trznila in se obrnila. Sploh ni opazila, da je z njo v trgovini še nekdo. "Em..." Še preden bi uspela nadaljevati ji je mojster Olchenbat v roke že potisnil prvo čarobno palico. "Jeribika, 30cm, jedro iz kite zmajevega srca" Melory je narahlo zamahnila z njo. "Ne ne" je zamrmral Olchenbat in ji potegnil palico iz rok. "Poskusi raje to." Preden je končno našla pravo palico, je Melory gotovo preiskusila že vsaj 100 drugih.