Prodajalna plaščev madam Malkin

Prodajalna plaščev madam Malkin. Kaj je še potrebno dodati? Že samo ime pove, da gre za prodajalno z plašči, kjer gospodari madam Malkin-nadvse prijazna in dobrosrčna prodajalka, ki ti naredi kakršenkoli plašč želiš.

Amber je vstopila v prodajalno in stopila k pultu. "Živijo, ti lahko pomagam?" se je oglasila prodajalka tik za njo. Amber se je obrnila. "Ja. Mar ni jasno, da hočem plašč, če sem prišla v trgovino s plašči?" je ostro vprašala. Sovraži ljudi, ki se sprenevedajo. "Ja, ja seveda." je zamrmrala prodajalka, ki jo je Amber očitno zmedla. Ko je končno pobrala mere, kar je Amber vzelo še zadnjo merico potrpljenja, je začarala šivalni stroj, da je začel delati. "Končno." je zavzdihnila Amber, ko ji je prodajalka izročila plašč. Ko je plačala je odšla brez pozdrava, čeprav je madam Malkin vpila za njo: "Na svidenje, dekle!"

Anne je vsopila v prodajalno kjer so prodajali plašče. Hitro so jo postregli, saj je bila edina v prodajalni. Hitro so jo zmerili in ji kmalu sešili plašč. Hitro je plačala, se zahvalila ter odšla.

Mike je vstopil v trgovino. Zaklical je: "Accio, plašč moje velikosti! Accio modra obroba! Accio žep za palico!" dal je vse stvari prodajalki, ki mu je vse elegantno zašila. Plačal je, oblekel plašč in odšel.

Luciane je vstopila in ker je bila edina v trgovinici je hitro dobila kar je želela. Zato pa je malce dlje trajalo da so jo izmerili, in tudi Lanny m+ni imela miru in je skakala okoli da je lačna, pa da si tudi ona želi iti na Bradavičarko, pa da imam prekratke lase in bi si jih morala podaljšati... Po desetih minutah je oče izgubil živce in jo peljal v Počeni kotel na sladoled. Luciane in mama sta ostali v trgovini, takrat pa je Luciane zasikala. Zbodli so jo z iglo. Luciane se je kmalu umirila in dobila plašče ki jih je želela.

Po obisku banke se je David odpravil v prodajalno plaščev.
˝Pozdravljen mladi mož kako ti lahko pomagam˝ se je oglasila madam Malkin, nakar je delaj [i]Iščem sebi premiren plašč verjetno ga bo potrebno izmeriti in izdelati.

Ni mu bilo treba čakati predolgo in tratiti dragocenega časa, ki ga tako ali tako ni imel, po hitri izdelavi plašča in plačilu 40 guldov se je odpravil naprej saj mora nabaviti vse potrebniške katere ima spisane na listku.

Zahvalil se je madam Malkin ter švignil mimo vrat kot bi trenit.

˝Madona temu mladeniču se pa mudi... phhh, današnja mladina˝, je odvirnila madam Malkin.

Anna je vstopila v trgovino, ter zakorakala do pulta. Med hojo je še zadnjič pregledala seznam šolskih potrebščin. Pri pultu se je ustavila in naročila: "Rada bi en šolski plašč iz zmajevega usnja z žepom za palico ter en večerni plašč, prav tako iz zmajevega usnja." "Dobiš, ljubica. Kar tjale se postavi." pokazala je na bližnje stopničke. Anna se je odpravila tja ter se povzpela na stopničke. Že je k njij prihitela madam Malkin z šiviljskim metrom. Zamahnila je spalico in meter je začel sam meriti. Po nekaj minutah je madam odhitela in se kmalu vrnila s plaščema. "Hvala, prekrasna sta." se je zahvalila Anna. "Ni za kaj." ji je z nasmehom odvrnila Malkinova nato pa ji s pogledom nakazala naj si sledi do prodajnega pulta. Anna ji je želeno izplačala, nato pa vzela plašča in odhitela iz trgovine.

Ob Eveijenem prihodu je v prodajalno zapihal mrzel veter. Eve je vstopila in v tišina stopila do pulta. Prodajalka jo je pozdravila, toda Eve je samo prikimala. ˝Potrebujem plašč, ˝ je bilo vse, kar je Eve izrekla do tedaj. Prodajalka je hitro stopila do nje, ji vzela mere, nato pa je šivalni stroj zašil plašč. Prodajalka se je ob Evejini prisotnosti počutila zelo nelagodno. Ko je bil plašč končan, ga je hitro dala na pult in nato z veseljem odslovila Eve. Eve se je po tiho zahvalila, se poslovila, nato pa odšla iz prodajalne. Po njenem odhodu je prodajalno zopet napolnilo toplo in prijetno vzdušje.

Vanessa je stopia na pručko in rekla:"Plašči naj bodo iz navadnega blaga črne barve 10 šolskih in 10 večernih. Vsi naj imajo žepe za palico." Madam Malkin je delala med tem pa si je Vanessa izbrala 5 čudovitih klobukov in 17 parov rokavic. Kmalo je Madam Malkin končala svoje delo. Vanessa je plačala in odšla na svež zrak.

Clarissa je vstopila in stopila na pručko. "Kaj bi rada?" je vprašala madam Malkin. "En večerni in en šolski plašč" je rekla Clarissa. "Pa naj ima šolski plašč žep za palico" je rekla. Madam Malkin se je lotila dela. Clarissa pa se je med tem odločila, da bo kupila tudi klobuk in deset parov rokavic. Kmalu je madam Malkin končala. Clarissa je pomerila oba plašča. Bila sta ji ravno prav. Plačala ju je in zadovoljna odšla.

Isabelle je živčno vstopila vprodajalno. Ozrla se je naokoli in se vprašala: Le kje je kakšna prodajalka! In ravno v tistem trenutku je izza skladovnice plaščev prihitela Madam Malkin. Vprašala jo je kaj rabi in Isabelle ji je odgovorila: "Tri črne plašče, zimski plašč špičast klobuk in zaščitne rokavice, vse to z grbom Bradavičarke prosim." Le s čim me bo izmerila, upam, da ne bo uporabljala bucik. Pri njih me je tako strah, da me bo zbodla. Madam Malkin se je nasmehnila ob pogledu na dekličin osupli obraz, ki je nastal, ko je zagledala leteči meter, ki jo je kar sam izmeril. "Se še navajaš na čarovnijo, kajne?" jo je vprašala Madam Malkin. Isabelle je prikimala in vprašala koliko jo bo to stalo. "45 guldov, to so zlati in 8 srpcev, srebrni." Isabelle ji je izročila denar, se vljudno poslovila in odšla.

Isabelle je vstopila v trgovino in se razgledovala. Kar naenkrat jo je nekdo ustrašil. Bila je Madam Malkin. Vprašala je kaj rabi in Isabelle je odgovorila: "En črn plašč z grbom bradavičarke." Madam Malkin je pokimala in začela jemati mere. Madam Malkin je zašila plašč ter ga predala Isebelle. Isabelle je plačala, se poslovila in odšla.

Malda čarovnica in čarovnik sta vstopila v prodajalno s plašči. "Pozdravljeni," je rekla madam Malkin in pokazala na pručko, ki je bila nedaleč stran od pulta. "Dan, želim šolski plašč oziroma plašče in skratka vse kar rabi 1.letnik," je rekla Hayley, Charlie pa je samo pokimal. Mlada čarovnica je stopila na pručko. "Tukaj me počakaj, jaz grem samo še po sestavine za napoje," je rekel Charlie. Hayley je pokimala in stegnila roke, tako kot ji je naročila madam Malkin, ki ji je zmerila mere. Pomerjanje in šivanje plaščev, klobuka in ostalih potrebnih oblačil je trajalo kar nekaj časa. Še Rowling se je začela živčno zibati. Zato jo je Hayley božala čez rešetke. Madam Malkin namreč ni dovolila, da bi sovo spustila. Med šivanjem zadnjega plašča je nazaj v trgovino vstopil Charlie. "Živjo oči," "Dober dan gospod," sta pozdravili Hayley in madam Malkin, ki je ravno merila mere mladega fanta, verjetno bodočega sošolca Hayley. Kmalu je bilo šivanje oblačil končano in Charlie je zopet plačal in s še enim paketom več, sta odšla iz trgovine.

"Helo New York!!!"
Vse glave so se obrnile proti Samanthi.
"Upsi! Zdravo! Prišla sem po plašč!"
Prodajalka se je nasmehnila in vzela Samanthi mere.
"To bo 50guldov."
"Oh! To je ves moj denar! Očitno bom morala še nazaj vGringot!"
Prodajalki je plačala in z nasmehom zapustila trgovino.

Hitro je vstopila v prodajalno in stekla proti prodajalki.
"Mudi se mi" je proseče rekla
Prodajalka se je nasmehnila in ji vzela mere. Nato ji je podala plašč in ji povedala ceno.
Anne ji je hitro plačala in odšla ni imela več časa za trgovine z bolj zabavnimi rečmi. Vzela je svoje stvari in hitro šla proti čarovniški postaji kjer jo bo čakal oče

Sienna je vstopila v trgovina. Ustrežljiva madam Malkin jo je vprašala eno in isto bedno vprašanje, ki ji ga je ponavljala že dobesedno sto let. Nato jo j je z vzvišenim glasom dejala:"No, dajmo! Kaj je najnovejša moda??" jo je vprašala. Madam Malkin ji je pokazala navaden črn plašč, ki je imel dva žepa, prelepo zaponko, ki je imela vdelane smaragde in pa, imela je notranjost iz nafinejše svile. Vzela je še cel kup ostalihoblek, eno pa še za na ples, čepravga najverjetneje sploh ne bo. Počasi se je spomnila, na vse, kr ji je manjkalo in vse podala živčni madam Malkin. Nato je plačala in brez pozdrava izginila.

Claire je vstopila v trgovino in vljudno prosila Madam Malkin: '' Letos grem na Bradavičarko. Ali lahko prosim dobim plašče?''. Ta se ji je nasmehnila in rekla: ''Seveda, kar stopi tja, da dobim tvoje mere. To bo hitro in kmalu boš dobila plašče.'' Claire je stopila do mesta kamor jo je poslala Madam Malkin in počakala, da je ta dobila mere. Ko so bili plašči sešiti, je Claire plačala in se lepo zahvalila prodajalki. Odšla je iz trgovine in se odpravila še po ostale potrebščine.