Kuhinja

"Bah, sovražim učenje. Čeprav če že nimam bolj pametnega dela, se ponoči učim, saj vampirji tako ali tako ne spimo," je odvrnila Amber. "Težko opravilo," je pripomnila Anna in Amber se je zarežala. "Pa naj se skrivajo, če že hočejo. Bu!" Vsi so se zdrznili.

"Ne spite!" je začudeno rekla. Bila je zelo presenečena. "Nisem vedela da vampirji ne spite" je rekla in se nasmehnila. Pogledala je viline ki so se stiskali v kot. "No ne bodite sitni" je rekla in se zazrla vanje. "Niste slišali da noče vaše krvi" je rekla in se zahihitala. "Res ste strahopetni" je še dodala.

"Ne, ne spimo," je prikimala Amber. "In popolnoma se strinjam z Gryfondomovko, spake male. Vaša kri je zanič, niste slišali? Zanič! Torej vas prav gotovo ne bom napadla!" Vilinci so se začeli stiskati skupaj in si šepetati: "Mrzla nas hoče prevarati, ampak mi biti ne neumni, mi ne nasesti!" Amber je zavila z očmi. "Izgubljena bitka. Sploh pa: komu mar te zverinice?"

Anna je poslušala vampirko kako je še poskušala prepričati viline med tem se je smehnljala. Na smeh ji je šlo to da vilini niso bili niti malo pametni ali modri. "Mislim da nikomur razen hrano pa kuhajo dobro" je odvrnila na vprašanje. "Mislim da sem se pozabila predstaviti sem Anna Levly" se je predstavila in se nasmehnila. Pogledala je še viline ki so si šepetali med samo. "Vilini" je vzdihnila.

"Mogoče bodo protestirali in vam bodo nehali kuhati," se je zarežala Amber. "Sicer se mene to tako ali tako ne tiče." Gryfondomovka se je spomnila na predstavitev in Amber se je počila po čelu. "Saj res. Joj, kako sem nevljudna. Amber Lily Black." Nasmehnila se je in njen nasmeh je bil že skoraj prijazen.

"No stradati res nočem" je posmehljivo rekla in se zahihitala."Amber" je ponovila. "Lepo ime" je komentirala njeno ime. Tudi sama se je nasmehnila. Pogledala je svoje lese bili so mastni in razkuštrani. Hitro je vzela palico in z urokom to takoj popravila. Lasje so postali lepi ravni in niso bili več mastni ampak sijoči.

Amber se je prijazno nasmehnila. "Hvala. Meni je všeč tvoj priimek. Levly. Nekaj posebnega," je odvrnila. Opazovala je, kako si je Anna popravila lase. "Uau, kakšen urok je to? Še nikoli nisem videla česa podobnega!" je navdušeno vzkliknila.

"Res je nekaj posebnega čeprav je malce čuden" je rekla ko ji je Amber rekla daje njen priimek poseben. "NIsi še sišala za ta urok" je presenečeno rekla Anna. "Res čudno, no to je urok Dalath ki ti olepša lase saj si videla kako" je rekla in jo prijateljsko pogledala. "Čeprav že imaš poplne lase lahko poskusiš" ji je predlagala in se nasmehnila. "Urok sem našla v knjižnici v neki zelo stari knjigi" je veselo dodala.

(V knjigi je bil ta urok napisan pa sem pozabla zato sem si zmisla)

Amber se je ob pohvali široko nasmehnila. "No, pa bom poskusila." Iz žepa je povlekla palico (pri tem so se vsi vilinci prestrašeno zdrznili, da je Amber zavila z očmi) in jo namerila v svoje lase. "Dalath," je rekla. Štrleči lasje so se v hipu polegli in zasvetili. Bila je videti, kot bi se ure in ure česala. "Uu, uporaben urok," je ugotovila, ko je s pogledom ošvrknila svojo podobo v stekleni omari. "Gotovo si ga bom zapomnila," je dodala in pospravila palico nazaj v žep.


((Lepo, da si jih izmišljuješ, to je ql))

Anna je zdolgočaseno pogledala viline ki so se stresli ko je Amber vzela palico. Gledala je kako se se njeni lasje polepšali kot če bi se cel dan česala. "Res se mi zdi da je urok uporaben" je rekla in se nasmehnila. "Ko bom imela kaj časa pom šla pogledat v knjižnico in bom mogoče našla še kakšne uporabne uroke." Vzela je palico in pogledala viline ki so se stiskali sopaj. "Bi kateri imel rad lepo pričesko?" jih je vprašala in se glasno zahihitala.

"Ojej," so mrmrali vilinci. "Tudi drugo dekle prestopilo na temna stran! Zdaj vilincem trda prede, joj..." Amber je naveličano zastokala. "Joj, kako ste bedni! Razumite že, da vam nič nočeva!" Naslonila se je na steno. "Reve vilinske."

"Joj samo vprašala sem vas" je Anna poskušala povedati užaljeno a ji ni uspelo. "Vi res ne razumete da vam nič nočeve res nič" jim je poskušala razložiti a se je rajši obrnila vstran. "Nisem še vidla večjih rev, rajši se spravite delat" je rekla čeprav ni hotela biti preveč nesramna.

Vilinci so se zdrznili. "Saj res, delat..." Začeli so kuhati, ob tem pa so pazili, da se dekletoma niso preveč približali. Amber je zavila z očmi. "No, ja, ni pomembno. Te male stvarce me ne zanimajo. O čem bi se še pogovarjali?" se je zamislila, saj ji je res zmanjkovalo idej. Zarežala se je.

Anna je pogledala viline ka ko so kuhali in se ju izogibali. "Hm... Tudi sama nimam vač idej" je rekla in pomislila. "Tudi meni je zmanjako idej za pogovor" je rekla in se nasmehnila. "Res čudno ker mi še do sedaj nikoli ni zmanjkalo idej za pogovor" je rekla in se nasmehnila. "No bo pač tokrat prvič."