Kuhinja

V kuhinjo prideš, če požgečkaš hruško na sliki s tihožitjem. Ta se zahihita in se spremeni v kljuko. Lahko vztopiš. K tebi prihitijo iz vseh strani hišni vilinci in te sprašujejo, kaj bi rad jedel ali pil. Ko se jih končno znebiš, ter kaj naročiš, si lahko ogledaš prostor. Zelo je velik, ob robu je kamin in preproga. Že se vrnejo vilinci in ti postrežejo jesti in piti iz zlategih ali porcelanastih krožnikov in kozarcev.
Študentom je prepovedano hoditi sem, a kdo se dan danes še ubada s šolskimi pravili?!

Amber je resno stopala proti sliki s tihožitjem. Zavzdihnila je in poščegetala hruško. Ta se je zahihitala in se spremenila v kljuko. Amber je še enkrat zavzdihnila in vstopila. Vse okrog nje so se zbrali hišni vilinci, toda ko so zaznali njen vampirski vonj so začeli šepetati: "Ojej, mrzlokrvna je, stran, hitro..." Amber je zavila z očmi in iz žepa povlekla palico. "Kaj počneš?" je pogumno vprašal največji izmed vilincev. "Umakni se," je zarenčala Amber. "Imam delo in bolje, da me pri tem ne ovirate." Nekaj vilincev je zavreščalo in razbežali so se. Amber je že dvignila palico nad glavo... ko je zaslišala korake. Še zmeraj z dvignjeno palico se je zastrmela v vrata.

Anna se je sprehajala po dolgih hodnikih .Kak dolgčas. Stopila je k sliki s tihožitjem. Z roko je počasi poščigetala hruško ki se je spremenila v kljuko. Anna je posegla k njej in pritisnila nanjo. Pogledala je naokoli če je nihče nevidi in vstopila. Okoli nje so se takoj zbrali vilini in jo začeli spraševat kaj bo jedla."Nič hvala pojdite raje nazaj delat" jih je mirno odganjala. V kuhinji je zagledala postavo ki je prej ni videla. Postava je bila večja od vseh vilinov zato je vedela da ni sama z vilini. Počasi in previdno se je približala postavi.

Amber se je zasukala na petah. Pred njo je stala neka Gryfondomovka in jo presenečeno opazovala. "Kaj počneš tukaj?!" je siknila Amber in jezno priprla oči. Vse mi bo uničila! Zavedla se je, da palico še zmeraj drži nad glavo in počasi jo je spustila ob bok. "Izgini," je zlobno dodala in jo prestrelila s pogledom.

" Spolzgadka" je Anna potiho zamrmrala ko je videla da je tista postava bilo neko dekle iz Spolzgada. "Malo si ogledujem prostore na Bradavičarki in kaj pa ti počneš tu?" ji je nazaj siknila Anna. Bila je sama nad samo presenečena da je lahko tudi tako zlobna. Videla je da Spolzgadki ni bilo všeč da se je znašla tukaj a ni nameravala oditi samo pogledala jo je. "In malce se bom še razgledala" je rekla ko jo je Spolzgadka hotela odgnati.

Amber je zarenčala. Kako si drzne?! Naj odide in me pusti pri miru! "Če te najdejo tukaj, ne bo dobro. Študentom je vhod prepovedan, če slučajno ne veš," jo je hladno obvestila. "In kaj jaz počnem tukaj se te niti najmanj ne tiče. Poleg tega pa mislim, da si se že dovolj razgledala, da lahko zdaj odideš."

"Koliko jaz vem si tudi ti študentka" je jezno in razočarano nad tem da se ta ima za nekaj več odgovorila Anna."In tudi ti nebi smela biti tukaj" je prav tako jezno nadaljevala. "Če ti je tolko do tega da boš naredila nekaj skrivnostnega bom pač šla" je hlastnila. "Upam da te nebo odkril še kdo naprimer profesorji ali hišnik." Ko se je že hotela odpraviti je k njej pritekel vilinec in ji kot prej ponudil hrano ko so to videli tudi drugi vilini so naredili enako in Anna se jih ni mogla rešiti."Ne hvala nič ne bom odnesla s sabo res hvala" je ponavljala a so se vilini obnašali kot če je nebi slišali.

Amber je besno odvrnila: "Jaz znam skrbeti sama zase, čeprav sem študentka. Kar pa ne bi mogla trditi zate, zato bolje, da lepo spokaš." Opazovala je, kako so Anno ustavili vilinci in ji ponujali hrano. "Pa pustite ji, da gre!" je naveličano vzkliknila Amber. Vsi so se zdrznili in jo pogledali. "Ojoj. Mrzli se ne smemo preveč približevati," so šepetali in mrmrali, potem pa se razbežali. "Izvoli. Zdaj lahko greš," je skoraj mirno rekla Amber.

Anno je usupnilo to kako so se jo vilinci bali in jih je zelo hitro odgnala.Kako so ji že govorili... Mrzla kaj naj bi to pomenilo? je premišljevala ko se je odpravljala proti izhodu. "Vapirka si! " je glasno vzkliknila in njo pogledala "zato ti govorijo mrzla ker piješ kri." Zaničevalno jo je pogledala. Vampirka Vampirka ji je odmevalo v glavi. "Sem mogoče v nevernosti" si je mrmrala se spet obrnila in pospešila korake.

Amber je otrpnila. Pa kako jo vedno vsi razkrijejo?! Ni spregledala njenega zaničevalnega pogleda. "Ja, in?! Torej bolje zate, da zbežiš, preden te hudobna vampirka pojé za kosilo," je prhnila. Njen oster vampirski sluh je dobro slišal njeno mrmranje. "Sem mogoče v nevernosti?" si je govorila Gryfondomovka. "Ja, v veliki nevarnosti si, če me razjeziš," ji je odvrnila Amber. Zarenčala je, da bi pokazala, da misli resno.

Anna se je obrnila in otrpnila. Slišala je kako so se vilini med seboj mrmrali neke besede. Zanalašč je ostala v kuhinji. Nikoli ni dovolila da bi jo kaj ustrašilo in tudi sedaj ni dovolila. "Vsako živo bitje razen tebe in tvojih nekega dne umre in meni je vseeno če bom umrla sedaj ali čez 100 let" je pogumno rekla in se zazrla vanjo.Ni se hotela spopadati z njo zato je vzela palico in jo vrgla na tla. "Plosk" se je slišalo Anna pa je še vedno strmela vanjo.

Amber je začudeno opazovala Gryfondomovko. Njen odziv jo je vsekakor močno presenetil. Presenečenje je skrila s tem, da je zavila z očmi. "Glej no glej, nekdo bi pa rad bil pogumen," je prezirljivo pripomnila. "Ne bom te ubila, ker nočem težav. Čeprav ne garantiram, da mi ne bodo živci čez nekaj časa popustili, zato me raje ne nerviraj." Skomignila je z rameni. Zdaj je bilo vseeno, ali dekle vidi, ali ne in dvignila je palico nad glavo. "Accio kri," je zašepetala. Vilinci so se kar tresli od strahu, ko je iz posebne omarice za shranjevanje odvečne krvi prilebdelo nekaj kozarcev, napolnjenih z živordečo tekočino. Amber je spravila palico nazaj v žep in segla po prvem kozarcu. Previdno je povohala. "Hmm... puran. Ni slabo." Spila ga je v nekaj dolgih požirkih. Že je planila na naslednjega. "Piščanec," se je skremžila. "Bolje nekaj, kot nič." Tudi tega je izpraznila. Tako je šlo po vrsti, dokler ni bila omarica z odvečno krvjo čisto prazna, Amberine oči pa so spet postale zlatorjave. Obrisala si je krvava usta z rokavom in se zlobno nasmehnila Anni. "Upam, da imaš dober želodec. Veliko ljudi ne prenese pogleda na kri." Pravzaprav je upala, da tudi Gryfondomovki kri povzroča težave in se bo ravno kar onesvestila. To bi bilo zabavno. Opazovala jo je s priprtimi očmi.

Anna jo je še vedno gledala kot če bi padla iz vesolja. Vampirka je iz omare priklicala kri. Po kri je prišla joj kako da to nisem ugotovila seveda lačna je bila. Še napraj jo je gledala. Ona pa je pila kri. Puranja kri ji je dobra piščančja pa ji ni preveč dobra je v mislih ponavljala kaj je rekla. Ob pogledu na kri ji ni bilo slabo. Kako to da mi ni slabo ker vidim kri vedno mi je bilo je premišljevala mogoče zato ker gledam kako Spolzgadka pije kri kot sok. Anna se je obrnila proč in se odpravila k vilinom. "Sedaj bi pa nekahj pojedla" je rekla in vilini so ji takoj prinesli veliko dobre hrane. Pojedla je zelo malo potem pa se obrnila vstran. "Hvala za hrano " se je zahvalila vilinom, vzela je palico si jo pospravila v plašč in se nasmehnila.

"Ahh, človeška hrana," je zavzdihnila Amber, ko je Anna jedla. Vilinci so se medtem umaknili čim bolj stran od nje. "Že 114 let je nisem jedla..." Potem je skomignila z rameni. "No, pa dober tek," je dodala in premogla celo majhen smehljaj.

"Hvala" je začudeno rekla. "Že 114 let si vampirka? Jaz bi se že naveličala živjlenja." Vdihnila je in se tudi sama nasmehnla. "Lahko si ponasna na to da si vampirka in da ne moreš umreti. Saj si nesmrtna?" jo je vprašala ampak ni pokazala veliko zanimanja izgledalo je bolj tako kot če bi naglas razmišljala. "Ti res ne izgledaš kot vempirka" je posmehljivo rekla."Če gledamo tvojo zunanjost" je hitro dodala. Upala je da ne bo ugotovila kaj je imela v mislih.

"Pravzaprav je moje življenje kar precej razgibano in do zdaj mi še ni bilo dolgčas," je odvrnila Amber. "Ja, nesmrtna sem. No, skoraj, kakšnemu drugemu dovolj mogočnemu vampirju bi se posrečilo, da bi me ubil, ampak človeku to vsekakor ne bi uspelo." Potem je Ana pripomnila, da ne izgleda kot vampirka in Amber je zlahka spoznala posmehljiv ton. "Na kaj ciljaš?" je vprašala in njen glas je bil spet hladen.

"Res si lahko srečna da si nesmrtna in biti vampir se mi zdi lepo" je z ubčudovanjem rekla. "Hm... Tisto nič nisem mislila s tem samo to kar sem rekla samo to da ne izgledaš kot vampirka nič drugega." Videla je kako jo je pogledala. Saj nisem naredila nič slabega ali? se je spraševala."Kako pa postaneš vampir?" jo je veselo vprašala. Hotela jo je vsaj čisto malo razvedriti.Lepo bi bilo biti vampir težko a vseeno lepo je pomislila.

Amber se je namrščila. "Biti vampir pravzaprav ni ravno lepo. Da moraš ubijati, da prideš do hrane... no, meni se to ne zdi lepo." Gryfondomovka je vprašala, kako postaneš vampir in Amber se je komaj opazno zdrznila, ko se je spomnila, kako je to postala ona. "No, mora te ugrizniti drug vampir. Ampak ne tako, da ti izpije kri, ampak da te samo ugrizne. Tako v tvoje telo pride vampirski strup. Toda tri dni moraš grozovito trpeti. Kot bi v tebi divjal požar. Pravo mučenje, ti povem. In ko se to konča, si vampir. Na začetku je zelo hudo. Ves čas v grlu čutiš žgočo žejo, najbolj pa ti diši kri ljudi. Ne moreš se kontrolirati in zlahka ubiješ celo kakšnega bližnjega. Čez nekaj let pa se lahko navadiš biti vegetarijanski vampir. To pomeni, da ne ubijaš ljudi, da bi pil kri, ampak živali. Človeška kri je sicer veliko bolj okusna, kot živalska, pa vseeno," je razložila.

"No sedaj nisi ubijala pa si prišla do hrane" je rekla. "Uf to pa je zapleteno ko te mora ugriznit vampir in da te potem tudi ne ubije. Prev nič si ne želim postati vampir čaprav ko si že vampir potem se verjetno navadiš na to" je rekla in se čudno nasmehnila. Nasmeh je izgledal malce razočarani. "Verjetno je bilo tudi tebi težko ko si morala postati vegeterianski vampir?" jo rekla bolj kot vprašala. "Saj ti je tudi sedaj včasih težko ali?" jo je vprašala in pogledala vilince ki so se odmaknili v kot.

"O, ja, zelo težko se je navaditi na vegetarjanski način prehranjevanja. Že zato, ker je človeška kri toliko bolj slastna od živalske..." Amber je sledila Gryfondomovkinemu pogledu. Vilinci so se stiskali v kot in se tresli. Zavila je z očmi. "Ja, dokaj težko se je obvladati. Najbolj takrat, ko sem hudo žejna. Včasih se ne morem več obvladati in kar napadem..."

"Oh saj verjetno ti je grozno no seveda ti je" je mirno rekla. "Kdaj si pa lačna? Moraš jesti vsak dan?" jo je vprašala ter pogledala. Prav nič si ni želela biti vampir a vseeno jo je zanimalo prav se najbolj to če bi se hitro navadila na to da bi bila njena hrana kri živalska in tudi od ljudi.

"Približno vsak drugi dan, če se res dobro najem, kot zdaj, pa zdržim tudi tri dni. Četrti dan še preživim, peti dan pa lahko že napadem, če na primer vidim koga krvaveti," je prav tako mirno odgovorila Amber. "Zakaj te pravzaprav zanima vse to?" Začelo ji je počasi že iti na živce, kako so vilinci trepetali in odločila se je, da se vsaj malo pozabava. Grozeče se jim je približala in predirljivo zasikala: "Pazite!" Zakričali so in se skrili pod mize, za omare in v omare. Amber se je posmehnila. "Strahopetci..." je zamrmrala.

"Samo tako premušljujem o vsem tem in tudi o tem kako težko je biti vampir in o možnostih da nekdo postane vampir" je mirno rekla in tudi sama pogledala vilince. Gledala je kako se je sogovorka približala vilincem in jih prestrašila. Anni je šlo to da so se je tako bali na živce. Nasmehnila se je in pogledala na uro ki jo je imela na svoji desni roki.

Amber je prikimala. "Se ti kam mudi?" se je pozanimala, ko je Gryfondomovka pogledala na uro. Opazila je, da je tudi ona postala nejevoljna ob vsem tem strahu vilincev. Amber je zavzdihnila in se obrnila k vilincem, ki so se še vedno skrivali. "Glejte. Nič vam ne bom naredila," je rekla. "Vaša kri je tako ali tako ogabna," je zlobno dodala, čeprav vilinčeve krvi še v življenju ni poskusila.

"Niti ne pravzaprav se ko sem samo veliko dolgočasim učiti pa se mi ne da ves dan" je rekla in se nasmehnila. "In ti se veliko učiš?" jo je vprašala in gledala kako je poskušala razložiti vilinom da jim nič noče. "Težko opravilo" je pripomnila k temu.