Dekliška spalnica

Amber se je že cel dan potikala po gradu in raziskala je skoraj že vse najmanjše skrite kotičke. Nazadnje se je po naključju znašla prav v spalnici Spolzgada. Tukaj že dolgo ni bila, saj kot vampirka spanca ni potrebovala. Na njeni postelji se je že začela nabirati tanka plast prahu. No ja, lahko bi se vsaj delala, da sem utrujena, si je rekla in stopila do svoje postelje. Z roko je pomedla z nje nekaj prahu in se zleknila nanjo. Da bi dajala videz nekoga, ki je zaspan, je umetno zazehala. Ko je nekaj časa tako ležala, se je počasi začela kar malo dolgočasiti (kar niti ni bilo tako čudno, saj je pač tak tip človeka, ki se zelo hitro začne dolgočasiti če ne počne nič vznemirljivega). Tedaj so se kot nalašč odprla vrata.


[Katherine.]

Katherine se je vedno dolgo potikala po gradu. Po raznih sobanah se je sprehajala do poznih ur, ko bi že mogla biti v postelji. Ampak Katherine ne bi bila Katherine če se nebi na pravila požvižgala. Itak pa je nikoli niso ujeli. Imela je pač srečo. Oziroma bolj pamet kot srečo. Sama pri sebi se je zasmejala, ko je pomislila kako pretkana je lahko bila.
Vendar tudi Katherine ni mogla celo noč hoditi po gradu. Zato se je odločila za počitek v svoji sobi. Tako se je napotila proti ječam v spolzgadovsko dnevno sobo. Bila je zapuščena. Kako pa ne, če je bila ura že toliko da so že vsi trdno spali. Katherine se je namrdnila, kot je to vedno počela kadar ji kaj ni bilo všeč, ter se težkih nog napotila v dekliško spalnico. Ena postelja je bila vedno prazna, na njej pa se je že nabiral prah. Katherine nikoli ni poskušala izvedeti kaj je s to punco, saj se ji ni zdelo pomembno. Danes pa je Katherine čakalo presenečenje. Na ravno tej postelji je ležala spolzgadovka, ki ni dajala vtisa da spi. ''Hm... mislila sem da na tej postelji noben ne spi.'' jo je Katherine odgovorila. ''Kje si bila vse te noči?'' jo je še vprašala in povzdignila obrvi.

Amber je leno dvignila glavo z blazine in si ogledala osebo, ki je stala pred njo. Temnolaska s hladnimi očmi jo je prebadala s pogledom. ''Hm... mislila sem da na tej postelji noben ne spi. Kje si bila vse noči?" je vprašala. Amber jo je premerila od nog do glave. Ni marala, če so ljudje silili vanjo in jo spraševali sumničava vprašanja, še posebej, če so bili to neznanci. In za to dekle ni vedela niti tega, kako ji je ime. Odzvala se je s precej napadalnim tonom. "Kaj pa tebe to briga?" No, tole ni ravno obetaven začetek novega poznanstva, je ugotovila. "Lahko pa bi se vsaj predstavila, preden sprašuješ," je še dodala. "Jaz sem Amber Lily Black." Čeprav se ljudje ponavadi rokujejo, ko se na novo spoznajo, Amber niti na misel ni padlo, da bi dekletu podala roko. Samo motrila jo je s hladnim pogledom.

Katherine se ni nikoli prilizovala drugim in tudi tokrat je bilo tako. Navajena je bila da se drugi klanjajo njej. Saj zato pa je bila spolzgadovka! ''Saj, kaj pa mene to briga. Bo pa vse ostale na šoli zanimalo kaj se dogaja s tabo, ko bom razširila govorice.'' je skomignila z rameni in si ogledala svoje nohte. Navadno Katherine ni bila prijazna do ljudi, ki niso bili do nje že izjemno prijazni. In tale spolzgadovka ni spadala v kategorijo prijaznosti. ''Amber Lily Black.'' je ponovila za njo, ter premišljevala če je kje že slišala to ime. ''Ne... Saj si iz čistokrvne družine ne? Seveda moreš biti, če si pa v spolzgadu.'' je nato dodala. In Katherine ne bi bila Katherine, če ne bi na koncu dodala zbadljivega vprašanja: ''Za tebe nisem še slišala. Ali za tvojo družino.. Niste ravno ugledna bogata družina, kajne?'' Katherine je Amber podarila polovičen nasmešek, ter se predstavila:''Moje ime je Katherine Bennett.''

Amber je prhnila. "Ti kar razširi govorice, če ti je že toliko do tega," je brezbrižno odmahnila z roko. Če misli, da jo bom prosila na kolenih, naj ne razširi govoric, se precej moti.. "Jasno, da sem čistokrvna," je zavila z očmi ob naslednjem vprašanju. "Ojej, nisi slišala za nas? To me je nadvse potrlo," je sarkastično pripomnila. "Sicer pa - revni ravno nismo, za slab ugled pa prav tako mislim, da nas ne rabi skrbeti. Tvoj problem, ali si slišala za nas ali ne, Katherine Bennett." Ni se ji ljubilo več ukvarjati z njo in obrnila ji je hrbet.

Katherine se je zasmejala, ampak ne od zabave, temveč od škodoželjnosti. ''Zdaj govoriš tako, potem pa ti ne bo preveč všeč. Verjemi, take govorice se hitro širijo.'' je v smehu dejala. ''Ampak seveda... tebe ne briga.'' je še skomignila z rameni. Katherine je namreč rada širila govorice in tako povzročala težave. V tem je neznansko uživala. ''Oh, draga moja, ne obračaj mi hrbta. Ni priporočljivo.'' ji je Katherine pomežiknila, nato pa nadaljevala: ''Če nisem slišala za tvojo družino že ni tako pomembna. Raje slab ugled družine, kot da je popolnoma nerazpoznavna. Taka družina zbledi v pozabo.''

((čisto brez idej -.- ))

(( enako XD ))


Amber je zavzdihnila. Bila je sita nesmiselnih pogovorov o družinah. In odločila se je, da bo tisto o širjenju govoric preprosto preslišala. "Mislim, da naša družina ne bo zelo hitro zbledela v pozabo. Sicer pa, kaj pa jaz vem, gospodična Bennett tako ali tako ve vse." Zavila je z očmi. "In kaj je tako posebnega na tvoji družini, razen tega, da ste bogati?" je vprašala in v njenem glasu je bilo zaznati rahel prezirljiv ton.


((kaj, če bi se kaj zanimivega zgodilo? Sam da ne vem kaj XD))

''Oh.. saj boš še vidla kaj je tako posebnega na nas.. ne bodi tako zelo neučakana.'' se je Katherine predrzno zasmejala ter zavila z očmi.
Takrat pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. V sobo je priletel srebrnkast varuh v obliki volka. Odprl je usta ter spregovoril:''Vsi spolzgadovci takoj iz svojih domov. V vašo sobo bodo kmalu vdrli neznani čarovniki, ki se bavijo s črno magijo. Vsak, ki se jim bo pridružil bo smatran kot njim enak. Zato vse spolzgadovce pozivamo da nemudoma zapustijo svoje domove.'' Varuh se je razbliniv in iz spolzgadovskih sob se je slišalo predirne krike. Nekaj se jih je tudi glasno smejalo, saj so bili privrženci temne magije in so se nameravali pridružiti tem čarovnikom. Katherine je bila razdvojena. Naj se jim pridružim ali ne? Ni pa prenesla da so vdrli ravno v njen dom. Še huje, v samo Bradavičarko, ki jo je tako oboževala!

(Upam da je dovolj zanimivo ))

((hahha super je ))


Amber se je zdrznila, ko je v sobo zdrsnil varuh. "... V vašo sobo bodo kmalu vdrli neznani čarovniki, ki se bavijo s črno magijo. Vsak, ki se jim bo pridružil bo smatran kot njim enak ..." Še preden je varuh dokončal svoje besede, je Amber že skočila pokonci. Iz žepa je privlekla palico in jo za vsak primer ves čas trdno stiskala v dlani. Že je bila pri vratih, ko je opazila, da Katherine še zmeraj stoji na istem mestu. Videti je bila nekako ... zmedena, razdvojena. Ne ve, na katero stran bi se postavila ... je ugotovila Amber. Sama tokrat ni bila v dilemi. Zlim čarovnikom se ni nameravala pridružiti pri uničevanju Bradavičarke. Res, da je bila iz Spolzgada in je kar nekaj časa svojega življenja premišljevala, da bi se jim pridružila (kot vampirka bi jim bila kar koristna), toda nazadnje se je odločila za stran šole. Kljub temu, da je imela v sebi kar nekaj zlobe, ne bi nikoli pobijala ljudi kar tako, za zabavo. Res, da je zelo rada zaničevala ljudi, posebej brezkrvneže, pa vseeno ... Ni bila prepričana, da bi se za dobro stran odločila tudi na kakšnem drugem kraju, a zagotovo je vedela, da bo Bradavičarko branila. In poleg tega Jedci smrti niso poznali ljubezni in prijateljstva. Nikoli se ne bi žrtvovali drug za drugega. Ampak Amber je veliko v življenju pomenilo tisto malo prijateljev, ki jih je imela, čeprav tega ne bi nikoli nikomur priznala, še celo sama sebi ne. "Katherine ..." je tiho spregovorila in se delala, kot da njunega prejšnjega spora sploh ni bilo. Zdaj so na vrsti pomembnejše stvari kot otročji prepiri. "Ne bom ti govorila, kaj naj se odločiš, ampak odloči se pametno. In sprejmi posledice svoje odločitve." Vsi Spolzgadovci so že zdavnaj zapustili spalnico, nekateri so se odločili za dobro stran, nekateri za slabo ... Amber pa je obstala in čakala Katherine. Tedaj se je razbilo okno in mimo Amberinega levega ušesa je švistnila zelena kletev, ki je zadela v vrata, da so se razletela na drobne koščke. "Hitro, Katherine!" je vzkliknila Amber, ko se je naglo sklonila in se tako za las izmaknila naslednji kletvi ...

Katherine je samo stala in gledala predse. Na zunaj je delovala mirno, zmedeno, a v mislih ji je divjalo. Kaj bi bilo najboljše za družino? Na katero stran naj se postavim? Čeprav je bila Katherine večino časa prava poosebljena zloba, se je v tem trenutku zmedla. Tako zmedena še ni bila nikoli. Če bi se to dogajalo zunaj Bradavičarke bi Jedcem takoj priskočila na pomoč, tokrat pa je bilo drugače. Zavzdihnila je in še enkrat premislila. Kaj bi v tem trenutku storil Taylor? Vse življenje se je zanašala na brata in tudi tokrat se je v mislih zatekla k njemu. Branil bi svoj dom. Branil bi Spolzgad. Branil bi Bradavičarko! Sranje! V tem trenutku se je zavedla da se mora upreti Jedcem smrti. Upala je, da ji bodo kdaj odpustili, saj se jim je v prihodnosti nameravala pridružiti.
Kmalu je zaslišala glas Amber, ki jo je priklical v realnost. Iz žepa je potegnila palico in se obrnila proti vratom. Takrat je mimo Katherine zletela zelena kletev, kletev smrti in zrušila vrata spalnice. Hitro je pograbila Amber za roko ter se odpravila dol proti dnevni sobi. V trušču ji je še zaklicala:''Bodi pozorna! V dnevni sobi se gotovo odvija prava borba.''

((Nadaljujeva v dnevni? ))