Avla

Amber je samo na kratko prikimala. Ogledovanja urnika se je že naveličala, pa ni vedela, kaj naj stori. Naj preprosto gre? Ne, to bi vzbudilo sum. Ampak takoooo je žejna ... Obrnila se je in začela korakati gor in dol po avli. Vse v njej je vpilo: Pojdi stran, Clarissa, stran ... Toda imela je nenavaden občutek, da se ji želja ne bo uresničila.

Clarissa je še vedno opazovala Amber. Videla je, da je Amber nestrpna. "Kaj pa si tako nestrpna?" je vprašala Clarissa. Zazdelo se ji je, da bi Amber rada, da bi odšla stran. Zato se je Clarissa še bolj odločila, da ne bo odšla dokler ne bo vedela kam je namenjena Amber in zakaj je tako zelo nestrpna. Amber je še vedno hodila gor in dol po avli. Clarissa pa jo je še vedno z zanimanjem opazovala. Spregledala ni niti enega njenega koraka.

Amber je Clarisso hladno premerila. "Nisem nestrpna. Sploh pa ne vtikaj svojega nosu v tuje zadeve, da ne boš ostala brez njega." Sama sebi se je zdela zlobna, a tako je, ko govori s tujcem, ki ji hkrati preprečuje izhod na posest. Začela je še hitreje hodi gor in dol po avli, ko se je spomnila, da bi morala biti po taki hoji zadihana, če bi bila človek. Začela je hitreje dihati, ustavila se je in se delala, da se je malo utrudila.

Clarissa je z zanimanjem opazovala Amber. Kakšen dolgčas si je mislila. Nisem še srečala tako dolgočasne Spolzgadovke si je mislila. "Imaš kakšne posebne sposobnosti?" jo je vprašala. "Jaz jih nimam" je rekla. "No mogoče jih imam ampak jih nisem še odkrila" je rekla in zavzdihnila.

Amber je spet hodila gor in dol. "Ne vem, mogoče jih imam," se je izmikala pravemu odgovoru. Prav gotovo, da jih ima, če pa je vampirka! Ampak tega ne sme izvedeti nihče. "Lačna seeem," ji je ušlo iz ust še preden je dobro premislila, kaj govori. Kriiiiiiii, hočem kriiiiiiiiii ...

"Lačna si?" je vprašala Clarissa in se tiho zahihitala. "Potem pa pojdi v jedilnico jest," je še dodala. "Če si lačna sploh ne vem zakaj se sprehajaš po avli," je rekla. In nekoč bom zagotovo ugotovila je pomislila. "Ti iz jedilnice prinesem kruh?" je vprašala. "Razen, če bi rada kaj bolj prefinjenega," je rekla in se zahihitala. "No torej?" je vprašala Amber.

Amber je poskušala narediti čim bolj začuden obraz. "Kaj? Lačna? Sem rekla, sem lačna? Ups, nisem hotela. amo nekaj sem premišljevala. O moji teti, ki je bila vedno lačna in zato tudi precej zavaljena. Njen priljubljen stavek je bil: 'Lačna seeeeeeem'. Nisem vedela, da sem to rekla na glas," se je izmotala. Šele potem se je spomnila, da mora biti do Clarisse neprijazna in dodala je: "In tudi če bi bila lačna, se ti ne rabiš vtikati v tuje zadeve, kar sem ti danes že enkrat povedala."

"Ja vem, da se ne rabim vtikati v tuje zadeve" je rekla Clarissa in zazehala. Kakšen dolgčas je pomislila. "Kaj tebi nič ni dolgčas?" je Clarissa vprašala Amber. "Kako si lahko tu brez, da ti je dolgčas?" Ko bi se vsaj zgodilo kaj zanimivega si je rekla Clarissa v mislih. "Koliko časa si že tukaj?" je z zanimanjem vprašala,. "Jaz nisem veliko časa."

Kassie je vstopila v avlo. Čeprav še ni vedela v kateri dom spada, ji je bil Spolzgad še najboljši. Prijela se je za levo roko, kjer je imela vžgano znamenje, in ga podrgnila. Nato je rokav še bolj dol potegnila, da se le ne bi opazilo, da je Jedec smrti. Opazovala je dve dekleti, ki sta se živahno pogovarjali. Na nek način je hotela pristopiti k njima, vendar se je tej ideji uprla. Le kako bi izgledalo, če bi lepotica stopila k grdobam? se je vprašala v mislih in se namrdnila. Takrat jo je znamenje začelo skeleti. To pomeni, da je Jedec smrti tu, je pomislila in se začela ozirati naokoli. Nikogar ni bilo, ki bi bil podoben Jedcu smrti. Nato je videla kako je v avlo vstopil visok moški, ki je bil ogrnjen z črnim plaščem. Stopil je do Kassie in ji zašepetal: "V gozd." Nato je odšel. Kassie se je zbrala in hitro odhitela ven. Ni vedela da bo tako hitro nastopila akcija...

Anne in Hyley sta prihiteli v avlo. Vse njune stvari bodo odnesli v sobe. Ko sta bile že skoraj pred veliko dvorano jima je nasproti prišla neka učiteljica.
"Si ti gospodična Anne" je vprašala in pogledala Anne
"Ja" je odgovorila in jo radovedno pogledala
"Stopi z mano prosim...moramo te razvrstiti v dom" je rekla in potegnila Anne za sabo

"Dober večer profesorica McHudurra," je pozdravila Hayley. Profesorica je rekla, da mora Anne z njo, da jo razvsrtijo v dom.
"Drži se," je rekla Hayley in pomežiknila prijateljci. Anne je tako odšla s profesorico, Hayley pa je tok študentov odnesel v Veliko dvorano.

Tukaj sta že normalno hodili in počasi sta se približali stopnicam.