Edina jasa s sončnimi žarki

Ta jasa je edina v celotnem gozdu, ki ima vsaj malo sonca.

Victoria je stekla na jaso, polno sončnih žarkov. Bila je razburjena in je začela mahati s palico tjavendan. Kar naenkrat se je stemnilo in začelo je deževati. Victoria je preklela svoje sposobnosti in hitro pričarala modro nebo, ki se je svetilo od minulega dežja. Kratek sarkastičen nasmeh se ji je razlezel čez obraz, medtem ko je mislila: " Kako lahko upravljam z vremenom. Tehnično smo čarovniki pravi bogovi." in potegnila svoj enostranski nasmeh, ki je bil kar lep. Sama po sebi je bia Victoria zelo lepa, namreč vedno je imela na ustnicah nasmeh, pa če je bil sarkastičen ali pa ne. Malo časa ni razmišljala o življenju na sploh. Iz žepa je potegnila škatlico cigaret in jih odprla. Nato je iz žepa potegnila še palico in zamrmrala urok, da se je njena cigareta prižgala. Nekaj časa je mirno kadila, nato pa je začela razmišljati o zdravju. Sarkastično je pomislila:"Toliko plakatov za zdravje, a niti en izmed ustvarjalcev ni nekadilec.." zarežala se je in vrgla cigareto po tleh. Iz palice se je ulil curek vode in iz cigarete je zašumelo.

V drevju za njo je zašumelo. Victoria se je zarežala in skočila za drevje, kjer je naletela na... "Oh, Amber!" je rekla Victoria, in se nasmehnila. Amber je namreč bila njena sostanovalka in spolzgadovka, ter, kakor je bila tudi ona sama, čistokrvna. Namreč, na bradavičarki ni bila moda, tista, ki je določala, o popularnosti, temveč, vsaj med spolzgadi, tisti, ki so imeli največ "čiste" krvi. Med temi sta bili prvakinji prav onidve.

Amber se tokrat ni namenila v gozd zato, da bi šla na lov na nič hudega sluteče živali, ki bi imele v sebi čim več krvi. Ne, tokrat ni bila lačna, samo sprehoda si je zaželela. Tako je zabredla vedno globje v gozd in kmalu je skrenila z uhojene poti. Razgledovala se je naokoli in na svoje veliko začudenje ugotovila, da v tem delu gozda še ni bila. Zares nenavadno, gozd pa res poznam kot lasten žep ... je premišljevala in urno nadaljevala pot čez gosto grmičevje. Tedaj pa se je kar naenkrat nebo stemnilo, sonce so zagrnili oblaki in ulilo se je kot iz škafa. Amber je zaklela. Pa kaj je zdaj to?! Še pred sekundo je bilo sonce! se je jezila in se brž umaknila pod krošnjo najbližjega drevesa. Na žalost to ni preveč pomagalo in vseeno je bila mokra do kosti. V trenutku pa se je nebo spet zjasnilo in sončni žarki so znova začeli pronicati skozi krošnje - ravno toliko, da so ji osvetljevali pot, da je sploh videla, kam gre. "Čudno vreme," je zagodrnjala Amber in se spravila izpod drevesa. Nadaljevala je svojo pot skozi gozd in se pri tem poskušala spomniti, s katerim urokom se že lahko posušiš, ko si moker kot cucek.
Tedaj pa je pred sabo zagledala jaso. Bila je videti nenavadno sončna. Sončna jasa? Tole pa ni ravno tipično za Prepovedani gozd. Tedaj se je pred njo kot strela z jasnega pojavila Victoria, da je Amber kar zdrznila. "Živijo, Victoria," jo je z rahlim nasmeškom pozdravila, pa čeprav jo je tole vreme resno spravilo v slabo voljo. Stopila je na jaso in se ob tem čim bolj držala sence. Vampirjem, kot je ona, se namreč koža na močnem soncu začne svetlikati, in ni se imela namena izdati pred sostanovalko. Malo je stresla z nogami, da bi spravila vodo iz čevljev. "Kaj pa ti tukaj?" je vprašala svojo čistokrvno prijateljico in si ožela svoje bujne rjave lase, da je voda kar lila z njih. "Uh, danes je pa res nemogoče vreme," je zamrmrala bolj sebi kot njej in nejevoljno zmajala z glavo.

"Hja, glede tistega kratkega nalivčka.. No, ja, jaz sem ga povzročila. " je rekla in se nasmehnila. Nato pa je pomislia, da je sonce res močno, zato je zamrmraa urok, in naredila se je zmerna senca, in Victoria je takoj stopila vanjo. "Aja, tu sem tako, da sem malo na samem. Ampak, malo družbe mi pa ne bi škodilo. Malo slabe vesti imam... Počakaj... In, je že ni več!"je rekla ter se zasmejala. "Ja, ena prvčica je malček nastradala. Slab dan je, res slab. Potem pa še seminarska za ljubo McTečko..." je rekla in zaklela. Namreč, spet je mahala s palico tja v tri pm, in si zažgala teniske. "No, itak so bile za v smeti." je rekla in jih sezula, zvezala vezalke skupaj in jih obesila na drevo, polno ostalih tenisk, ki so jih tja dajale generacije spolzgadov. Nekatere so bile zelene, a večina črna z zelenimi napisi, kot npr. Spolzgad, Love Slytherin ...

Zazrla se je gor in opazila, da so bile gor ene prav čudovite, smaragdne z črnim napisom. Snea jih je in obula, bili so ji kot uliti. Tudi to je bil običaj. Namreč, starši otrok so včasih prišli in pogledali, če so kje njihovi čevlji, če pa jih ni bilo, so vedeli, da so se ohranili, in da seda služijo kakemu drugemu ponosnemu spolzgadu. In, lepo je bilo videti, da je tvoj otrok domov prinesel prav tvoje. Takrat si vedel, da je svet prav prelep. V dogem času so se na drevesnem deblu nabrali tudi grafiti. Victoria je s pogedom poiskala prav posebnega...V+M=LOVE... A ta račun se ni dobro izšel. Malo je še gledala po debu in se občasno nasmehnila ob neumnih kot npr. spolzgad je boljši od gryfondoma, harry potter sucks.... In podobne. Za drevesom je zaškrtalo in nanjo se je pognal ogromen volkodlak. Iz žepa je potegnila palico in ga onesposobila. Nato ga je brcnila, da bi videla, če se premika. Ni se. Ravno, ko je pomignila Amber, naj se premakne, pa jo je napade in ji iztrgal palico iz rok in ji raztrgal majico. Victoria se je pognala v boj z njem, seveda, ga je s pestjo v zobe, da sta se mu dva izbila. Trenirala je kung fu že zadnjih 5 let in je vedela, da ga mora brcniti v vrat, kjer ima volkodlak čut za človeške možgane. Vampirji sami ga ne zmorejo, kar je Vixy dobro vedela, zato je usmerila brco v njegovo gavo, a na žalost se je premaknil. Victoria je padla na tla, ker je volkodlak usmeril brco v njeno koleno. Ravno, ko jo je hotel ugrizniti, je zagledala palico. Ležala je poleg nje in ravno, ko jo je pograbila, se je volkodlak spravil nanjo in skoraj jo je ugriznil, nakar se je ustavil in obrnil, saj ga je nedo drug napadel iz zadaj...

(((Ti nadaljuješ.. Aja btw, brez domišljije sm čizz!! ))

"Ti si povzročila naliv?" je nejeverno vprašala Amber. "Hvala lepa. Zaradi tebe sem mokra do kosti in še več," se je pritožila. V čevljih je imela malo morje. Sezula si jih je in iz njih zlila curek vode. Victoria je spet začela mahati s palico in uspelo ji je, da si je zažgala teniske. Amber je zavila z očmi. "Veš, morda bi morala nehati s tem živčnim mahanjem okoli sebe," je nedolžno predlagala.

Tedaj pa je nekaj zaškrtalo in iz sence se je pognal gigantski volkodlak. V zadnjem trenutku ga je Victoria onesposobila, preden bi uspel skočiti nanjo in ji polomiti kakšno kost. Toda zver se je hitro pobrala. Tokrat se je zapodila na Amber. Zakričala je in skušala spraviti kosmato kepo s sebe. Njena palica se je odkotalila nekam v travo. Victoria je očitno obvladala borilne veščine, saj je volkodlaka hitro spravila stran. Toda zdaj se je spet pognal nanjo. Amber se je s svetlobno hitrostjo zapodila po svojo palico, ki je ležala nedaleč stran in jo usmerila v volkodlaka ravno, ko je odprl gobec, da bi ugriznil njeno prijateljico ... "Kamnitis totalis!" je kriknila. Urok je zadel tarčo v hrbet in zverina je okamenela in se zvrnila z Victrorie. Amber je pohitela k njej. "Je vse v redu s tabo?" jo je zaskrbljeno vprašala in ji pomagala na noge. Pogledala je proti okamenelem volkodlaku na tleh. Vanj je usmerila palico. "Nesposobio." Debele vrvi so se izvile iz njene palice in se ovile okrog njega. Če bi se zdaj zbudil, se ne bi mogel niti slučajno osvoboditi. Malce si je oddahnila. "Kaj bova zdaj z njim?" je vprašala. "Ni ravno varno, da ga kar takole pustiva.."

Amber jo je v zadnjem trenutku rešila. Victoria je nemirno vdihnila in prižgala cigareto. Nekajkrat je puhnila dim, nato pa prestrašeno, a veselo rekla:"Hvala. Brez tebe bi bila pogubljena." to je dodala s dramatičnim prizvokom.

Zazrla se je v volkodlaka, ki je izgledal nemiren. Njen strah se je manjšal in z vsakim trenutkom je bila bolj podobna stari, cinični Victorii. Pomislila je, daje najverjetneje v tem telesu človek, ki, čeprav, ju pozns in ju ne bi poškodoval, mogoče ne more kontrolirati samega sebe. Zato se je odločila za humano izbiro. Rekla je:"Jah, seveda, je veliko možnosti, da naju v normalnem stanju ne bi napadel. Amapk, najbolje bo, da ga uspavava. Saj poznaš urok, ki uspava volkodlaka, človeka pa zbudi? No, ko se bo spremenil, se bo zbudil. Kar je dobro, saj se le okoli 0.01 odstotkov zbudi. Seveda se ga v šoli ne učimo, ker je prenevaren za ljudi v normalni obliki. " je rekla in se nasmehnila, ko se je spomnila, da je s tem začarala seestrično Ilizabeth. Bila je v komi, a ji je na koncu vse oprostila. N o, razen tega, da ji je med komo z alkoholnim flomastrom na obraz narisala klovna in kačo. Še mesece je hodila okoli z risbico.

"No, a bova?" je še rekla in pogledala Amber.

[[Extremen oprosti, k je dolg trajal, ampak se mi je komp popolnoma sesul.

Amber je počasi prikimala. "To bo še najbolje," je rekla.
V tistem trenutku pa se je izza drevja pognala cela tolpa rjovečih volkodlakov. "Hinitium," se je hitro odzvala Amber in tako zavarovala tako sebe kot Victorio. Volkovi so se tako le zaletavali v nevidni zid pred njima. "Kaj je zdaj to?" je vzkliknila Amber. Začela jo je grabiti panika. Sami ne bi nikoli zmagali v boju proti njim, zbežati pa jim tudi ne bi mogli, saj jih je bil cel trop in bi ju takoj ujeli. Njen ščit se je oslabil in brž je ponovila urok Hinitium. Dodala je še nekaj varnostnih urokov, ki jih je prebrala v neki knjigi kakšen teden nazaj (in si je bila zelo hvaležna za to, ker sicer ni ravno pogosto brala takšnih knjig). Toda ni vedela, kaj bi lahko še storili. Bili sta obkoljeni in nista vedeli, kdaj se bodo volkodlaki naveličali grozeče renčati proti njima. Lahko bi trajalo zelo dolgo. Zelo zelo dolgo. Morali sta nekako ukrepati.


[ hehe, pa se stvari spet zapletejo XD ]

Ko se je trop volkodlakov pognal izza grmovja, se je Victoria prestrašila. Sprva ni vedela kaj naj, ko pa je Amber zadržala volkodlake, se je spomnila, da volkodlaki ne potujejo v tropih. Nikoli. Morali so biti ali bavkar, ali pa čisto mogoče, pod urokom duplicatius. Palico je zavrtela med elegantnimi prsti pianistke in nato, kot da ne bi bila pripravljena, zamahnila s palico in si v glavi ponovila čarobne besede. Kar naenkrat se je število volkodlakov razpolovilo.

Edino, kar resnično izmuči volkodlake, da postanejo vsaj malo bolj človeški je ogenj. Hitro je priklicala ogenj, ki je volkodlakom ožgal repe. Če volkodlaku zakuriš rep, je to, kot da bi človeku prizadel čast, indijancu odrezal skalp. Volkodlaki so se večinoma razbežali, a veliko jih je ostalo. Deset, petnajst. Toliko jih vseeno ne moreta obvladati. Victoria se je obrnila proti Amber in se nasmehnila. V glavi je skovala načrt. Mrmrala je:"Tako, kot da si na treningu in da je veja le navaden drog." Nato je skočila in se oprijela veje. Zavihtela se je in skočila na drugo stran ščita. Bila je v središču bitke. Edin način, da premagaš toliko volkodlakov, je da se pobijejo med sabo. Enega volkodlaka je pograbila za prsa in ga porinila v drugega. Dva sta že padla, le še nekaj jih je ostalo. En se je domislil in skočil na Amber, saj ji je ščit nehal delovati. Victoria ji je hotela skočiti na pomoč, a ji je ljubi volkodlaček odtrgal kos roke. Hitro je izza podvezice ((no, to je pa kr mau kliše)) izvlekla izvleček diktamnusa in ga zlila po roki. Nato je rekla še nekaj urokov, in roka je bila kot nova. Medtem je volkodlak vzel zalet. Skočil je nanjo, ona pa se je prevalila na drugo stran in volkodlak si je poškodoval zobe.
Victoria je mirno, a hladnokrvno rekla:"Avada Kedavra. " iz palice se je uul snop zelene svetlobe in volkodlak je obležal. Ona pa se je le nasmehnila in truplo spremenila v prst.

Tudi v Amber se je počasi prebudil borbeni duh, ko je tako opazovala Victorio. Njen ščit je že nehal delovati in ni imela druge možnosti, kot da se božene v boj. Z urokom za vrvi, ki ga je uporabila že prej, je uspela zvezati tri volkodlake, da so samo nemočno trzali. Tudi Victoria jih je vmes pokončala že kar veliko, toda še zmeraj jih je bilo za cel trop. Amber ni imela izbire. Vedela je, da se ne bi smela izdati pred prijateljico, a tako ali tako je bilo čisto mogoče, da je že sama odkrila, da je Amber vampirka. Tako je zataknila palico za pas in se z golimi rokami pognala nad najbližjega volka. Skočila je na njegov hrbet in še preden bi se je uspel otresti, je v njegov vrat zasadila zobe. Izsesala mu je skoraj vso kri, da je mrtev obležal. Dvignila se je in se zagnala v drugo zverino. Zdaj, ko se je malo okrepčala, je imela mnogo več energije. Prav živalsko je raztrgala še tri volkodlake, preden bi se sploh uspeli upirati. Tedaj se je vanjo zagnal največji iz tropa in jo podrl na tla. Grozeče je razprl gobec nad no in Amber ga je hitro z vso močjo boksnila v prsi, da ga je kar odneslo stran. Vrglo ga je v drevo in negibno je obležal. Amber si je z rokavom obrisala okoli ust, saj je bila umazana z volkodlačjo krvjo, in skočila k Victorii. Ostal je samo še en volkodlak, ki se jima je nevarno bližal. "Prepustim ti zadnjega," je velikodušno rekla Amber in ji pomežiknila.

Zadnji volk. Ta je navadno najbolj premeten in hiter. Vodja. Izžareva moč in pogum, ki niso pogosti pri vokodlaku. Victoria se je nasmehnila in se približala. Volkodlak je stisnil rep med noge, ko je začutil moč avtoritete. Victoria je za razliko od Amber ki je bila vampirka, bila zmožna nadzorovati tuja čustva. Živalska, človeška... Vsa. Volkodlak se je v tistem trenutku počutil osamljenega in nemočnega. V glavi se mu je preigravala misel, da bi pobegnil. Obrnil se je, in preden bi lahko sploh poskusil pobegniti, je že umrl. Na obrazu, preraslem z dlako je bil viden strah, bolečina.

Krut nasmešek ji je prešinil mil obraz in milostljivo se je obrnila na petah in vprašala Amber:"Jah, vampirka, torej?" inse ji nasmehnila, nato pa pričarala klopico, pijačo in škatlico cigaret. Vprašala jo je:"Boš?" in ji pod obraz pomolila cigarete. Nato si je eno prižgala, odčepila steklenico ledene vodke in jo debelo srknila. Nato se je nasmehnila in ji rekla:"Saj ne, da si bila kar pecej očitna. Mislim, vso to izogibanje soncu... Sčasoma opaziš."

Amber se je zadovoljno nasmehnila, ko je Victoria pokončala zadnjega volka. Pobrala je svojo palico, ki je pozabljena ležala v travi, nato pa je sedla na klopico in nezainteresirano odklonila cigareto. "Ja, vampirka. Včasih kar prav pride," je pokimala. "Vem, da je precej očitno. Ne morem drugače. Slej ko prej vsi ugotovijo." Skomignila je z rameni. "Vsaj vedo, da z mano ni šale!" se je zasmejala. Udobneje se je namestila. "Tale piknik sredi gozda pa je nekaj posebnega," je čisto vsakdanje pripomnila, kot da se pokol z volkovi prej sploh ne bi zgodil, in kot da ju ne bi obkrožala trupla padlih vojakov. "In, kako kaj gre sicer?" se je pozanimala. "Šola, gre?" Zarežala se je ob spominu na svojo zadnjo negativno oceno pri bunkljeologiji. Pogled ji je zataval nekam med drevesa, kjer se je nekaj premikalo. Verjetno kakšen zajec, ki bo kmalu žrtev kakšne zveri ... Obrnila se je nazaj k Victorii in zdolgočaseno vrtela palico med prsti.

Emma se je sprehajala po jasi in uživala na toplem sončku. Zagledala je neko 'novo' študentko na šoli,stopila je k njej. ''Pozdravljena! Ti si gotovo tista Victoria,kajne? Dobrodošla pri nam!'' Nasmehnila se ji je. Pogledala je Amber, ki pa je ni preveč marala ampak kaj hočeš učenke, ki so v puberteti pa so malo 'smotane' tako rečeno. Nasmehnila se je obema in si popravljala figo.

Victoria je skomignila in odgovorila Amber:"Mah, gre, gre, šola... Mah, pa tudi če ne bi šla bi imela veliko pametnega za početi.." in se nasmehnila. Cigareto je vrgla v travo in se zasmejala:"Jah, pa učielji res pričakujejo veliko.. Zadnjič je hotela, da ji pričaramo mačko. Jaz sem ji pričarala zmaja, ki je zažgal teste. Jah, malo pripora nikoli ne škodi, kajne?"
Nekod se jima je približal. Ko jo je Emma nekaj vprašala, ji je Victoria odgovorila z hladnim mhmom in se nezaineresirano nasmehnila. Lase si je s prsti počesala na stran, nato pa se pogledala v teniske. Malo si je s urokom trgala kavbojke, nato pa je povzročila, da so vezalke spreminjale barvo. Zazrla se je v Emmine oči in rekla :"Mhm, vi ste?" z hladnim komaj opaznim podtonom v glasu, ki se ni skladal z njeno zunanjo milino in dosedanjo prijaznostjo. Nato se je zavedla, kako grdo se je to slišalo in s malce, a samo pikico pokico bolj prijaznim glasom spregovorila:"Ja, saj je res lepo. Samo, čudi me, da me šele sedaj opazite. Ker, hm, tukaj sem že kar en celoten mesec." ter jo pomenljivo pogledala.

''Torej si tu že kar mesec?'' No lepo..ti je všeč tu? In ja,jaz sem prof. Emma Wenly Cranger, ti pa?'' Nasmehnila se ji je in zazrla v njen obraz, ja Emmi se je zdela ta deklica prav simpatična in vedela je, da je zagotovo bolj tako nekako prijaznejša in boljša od Amber, kajti saj veste.. Amber pa Emma ni marala, prav nič.

Victoria se je učiteljici nasmehnila z najbolj lažnim in velikim nasmehom možno. Rekla je:"Ja. A na Durmstrangu je veliko manj pravil. In veliko več učiteljev ima podobne vidike kot jaz. Najbolj me je fascinirala prof. Dragomirova, saj je bila nekako močna, paše podobne moči imava. Vse je bilo nekako bolj spolzgadovsko." je rekla in v mislh dodala še:"za razliko od pretirane lažne prijaznosti vas." zasmejala se je in z hladnim glasom dodala:"Vidim pa, da na tej šoli niste ravno usmerjeni k pravilom, ha? Ker, smo tako, v prepovedanem gozdu. In, vi ki ste tako DOSLEDNI bi to morali upoštevati. Khm drugače pa sem slišala, da se pri pouku držite smešnih navad. Kaznujete, če so mladostniki brez naloge. Je smisel kaznovnja res dober le, ko ste vi tisti ki delate prav, vsi ostali pa ne?" nasmehnila se je in z palico v ozadju premaknila skalo na kateri je sedela, da jo je profesorica gledala navzgor. Pokroviteljsko se je nasmehnilain profesorica se je morala počutiti nadvse izdano, polno besa. Kar nabiral se je v njej. Vicky se je nasmehnila in ji poslala lep nasmeh, ki bi lahko celo bil pristen. Vedela je, da bo padla kazen. A to jeni motilo. Velikokrat je dobila kazen, ki jo je naredila z nasmehom na obrzu. Vedela je, da je profesorju to nadvse nadležno. Pa malo jim je lahko kabinete preurejala. Pogledala kako drugo kontrolno, jim podtaknila droge, jih v skrajnem primeru obtožila zlorabe položaja, ali kaj podobnega. In, vedno se je dolgočasila, zato je bila to prietna popestritev bednega vskadana.