Knjižnica

Amber je brezbrižno skmignila z rameni. "Nimam pojma. In po pravici povedano, me tudi ne briga. Sicer pa je dobra ideja, da bi kar mi stalili sneg ..." je zamišljeno pripomnila in se zarežala. "Vzemi katero koli knjigo, saj bo v redu."

"Si prepričana, da lahko? Profesor bo tečen, če ne preberem dobre knjige," je zamomljala in se usedla poleg Amber. "Sploh se mi nič ne da, kar nekaj je vse skupaj," se je pritožila in glasno zavzdihnila.

Amber je zavzdihnila. "Tudi z mano je podobno. Spomniva si nekaj, kar bi lahko počeli. Saj res, si že poslala tiste zlobne piškotke staršem?" se je pozanimala in se radovedno zazrla vanjo.

Rose se je zlobno zasmejala. "Seveda, da sem, zdaj samo čakam na njihovo tulbo, ki so rekli, da jo bodo poslali," ji je odgovorila in se začela igrati z lasmi. "Samo upam, da tale tulba ne bo prišla točno med tem, ko sem v družbi," je še dodala in se zleknila nazaj na stol..

Amber se je zarežala. "Vedno lahko upamo," je pripomnila. Nenadoma je njeno pozornost pritegnila krvavo rdeča knjiga, ki je bila stisnjena med drugimi knjigami na Prepovedanem oddelku knjižnice. Napadi nekontroliranih vampirjev v zgodovini sveta, se je glasil naslov. "Tisto knjigo bi rada videla," je rekla, a vedela je, da na prepovedani oddelek ne sme. Le kako bi si pridobila dovoljenje in to ravno za tisto knjigo?

Rose se je zazrla v krvavo rdečo knjigo, ki jo je opazovala Amber. "Ponoči se lahko splaziva v knjižnico in jo vzameva, vem, da ne bo lahko ampak vseeno lahko poskusiva," je predlagala Rose in v očeh se ji je lesketal adrenalin. "Zdi se mi, da imam plašč nevidnosti," je zamomljala in pogledala Amber.

"Res, plašč nevidnosti imaš?" se je v hipu navdušila Amber. "Super!"

Čez eno uro ...

Knjižničarka ju je napodila iz knjižnice, češ da zapira. Amber se je skupaj z Rose zadovoljno odpravila ven, knjižničarka pa je zaklenila. Počakali sta nekaj minut, potem pa je Amber šepnila: "Steci po plašč nevidnosti!" Medtem je z žepa privlekla palico. "Alohomora!" je rekla in v ključavnici je škrtnilo. Vrata so bila odklenjena.

Rose je stekla v spalnico in kmalu je bila že nazaj pri Amber. V rokah je držala nevidni plašč. "Pridi," je tiho šepnila in se ogrnila z plaščem nevidnosti. Amber je potegnila za roko in jo pokrila s plaščem nevidnosti. Tiho je odprla vrata in vstopile sta v knjižnico. "Zelo mirno je," je rekla Rose in se neslišno zahihitala. "Torej, kje je že ta oddelek?" je vprašala in s pogledom švigala sem ter tja. "Aha, tukaj je," je rekla po nekaj časa in stopila do zaklenjenih vrat. "Daj odkleni jih," je šepnila Amber in jo čakala, da odklene..

Amber je prikimala. "Alohomora." Nič se ni zgodilo. "Ojej, ne deluje. Poznaš še kakšen urok za odklepanje?" je vprašala Rose. Takrat sta za sabo zaslišali korake. "Halo? Je kdo tukaj?" je vprašala knjižničarka in s palico svetila naokoli. "Pssst.." je zamrmrala Amber in obstali sta čisto pri miru ...

"Pšš," je Rose zašepetala Amber. "Pridi," ji je rekla in odšla v najbližji kot. Knjižničarka je tavala naokoli, vendar jih ni opazila. Zato je kmalu obupala in odšla. "No, poskusi še enkrat," jo je priganjala Rose in odšla do vrat..

Amber si je oddahnila, ko je knjižničarka odtavala stran. "Alohomora! Joj, ne deluje! Hm, nekje sem videla še en urok za odklepanje ... Dubiss!" je šepnila. Vrata so se odprla in pri tem močno zaškripala, da je Amber kar poskočila. "Aha! Nekdo hoče na prepovedani oddelek!" je vrisknila knjižničarka in pohitela proti njima. Amber je hitro povlekla Rose za sabo in tiho sta obstali, ter čakali na usodo.

"Kje pa ste?!" je zavreščala knjižničarka in se sprehajala okoli. "Greva jo prestrašit," je šepnila Rose in se tiho zahihitala. "Izgini od tod! Če me ne ubogaš te bo doletela huda kazen," je rekla Rose z bolj moškim glasom. "No, zdaj te pa imam! Fant si!" je zakričala in še bolj panično hodila okoli. "Če pa ne gre zlahka gre pa zgrda," je rekla Rose in iz škornja potegnila palico. Usmerila jo je v knjižničarko in zašepetala: "Hromi," . Knjižničarka je padla po tleh in Rose je potegnila Amber v prepovedan oddelek. "Daj jo hitro vzemi, urok bo kmalu popustil saj ga ne znam dobro," jo je priganjala in čakala nanjo...

"Uh, ti si pa nevarna," se je namuznila Amber in hitro zgrabila knjigo, ki jo je zamikala popoldne. Hitro sta stekli proti izhodu, ko so se vrata nenadoma zaprla pred njima in zapahnila. Obrnili sta se. Knjižničarka je držala pred seboj izproženo palico in jo upirala naravnost v njiju. "Vem da je nekdo tam. Pokaži se! In ne trudi s z uroki, ker imam okoli sebe ščit." Zarežala se je...

Rose je obstala. Pa kaj ne da ta nikoli miru?! je jezno pomislila in se namrdnila. "Amber, daj naredi nekaj. Saj si vampir, nekako zbeži hitro ven važno, da te ne dobijo," ji je zašepetala in jezno bolščala v knjižničarko. "Vešče stara," si je zamrmrala in čakala kaj bo naredila Amber..

Amber je prikimala. Kot bi mignil si je posadila Rose na hrbet, a pri tem pazila, da sta ostali skriti pod plaščem. Skočila je naravnost skozi zaprto okno, da se je steklo razletelo na tisoč koškov. Zadnje kar je ujela s pogledom je bilo, kako se je knjižničarka zdrznila. Zadovoljno se je nasmehnila.
Lahno sta pristali v travi. "Odlično sva se izmazali. In knjigo imam tudi." Pomežiknila ji je.

Rose se je zmagoslavno nasmehnila. "Midve sva carice!" je zaklicala in potegnila z niju plašč nevidnosti. "Kam pa zdaj?" jo je vprašala še vedno z istim nasmeškom na obrazu. "Greva nekam, da prebereva knjigo?" jo je čez nekaj časa vprašala in si spela lase v čop..

Amber je prikimala in odšli sta malo okrog šole. Ustavili sta se tam, kjer je iz notranjosti skozi okno sijala luč. Amber je sedla pod okno. Imeli sta dovolj svetlobe za branje. Potrepljala je tla poleg sebe, češ naj tudi Rose sede poleg nje. Vznemirjeno je odprla prepovedano knjigo na prvi strani.

Rose je sedla poleg Amber in se zazrla v knjigo. "To pa je razburljivo," je rekla in se nasmehnila. Amber je odprla knjigo. V njej je bilo ogromno slik. "Uau, to pa je nekaj," je presenečeno rekla Rose in se zazrla v knjigo.

Napadi nekontroliranih vampirjev v zgodovini sveta je še enkrat pisal naslov na prvi strani. Prelistala je naprej. "Uhh, to pa je grdo," je pripomnila in opazovala premikajočo sliko, kako je nek vampir počasi, po kosih, trgal majhno dekletce. Skremžila se je in listala dalje. "Mislim, da mi je jasno, zakaj so to dali na prepovedani oddelek," je rekla, ko je na naslednji sliki zagledala samo krvav kup kosti.

"To ni res!" je jezno zasikala Rose in vrgla knjigo stran. "To so same traparije! Vampirji ne trgajo kar tako ljudi," je nato bolj umirjeno rekla, pa čeprav ni bila mirna. "Te slike niso vredne niti firiča, kaj šele kakšnega gulda!" je zakričala in se vrgla nazaj na mrzlo trato. Če bi bilo to res, bi bila jaz že mrtva, je pomislila.

Ginny je stekla v knjižnico. Zgrabila je nekaj knjig nato pa je sedla ter jih začela brati. Nekaj časa je samo brala ko jo je prekinil glas. "Hej Drznvraanovka!" Ginny je z naveličanim glasom rekla: "Hej Gryfondomovka." "Zdaj mi je jasno zakaj si v Drznvraanu! Ali nameravaš vse te knjige prebrati v enem tednu?" "A mi boš že nehala težiti?" Je vprašala Ginny. Pogledala je iz za knjige, v iste mtrenutku pa je grdo pogledala sestro, ki ji je bila po starosti najbližja in hkrati je bila naj bolj tečna. "Pač rada berem - kaj se to tiče tebe?" "Tvoja sestra sem." "In? Destiny to ne pomeni, da se lahko vmešavaš v moje življenje. Pač sem v Drznvraanu ali si težila tudi Michelle, ker je pristala v Drznvraanu?" Seveda je vedela, da bo dolgo čakala odgovor oziroma je vsaj mislila tako. A ni: "Seveda ji nisem, kako pa bi ji, če je bila na Bradavičarki dve leti pred mano? Nisem mogla oditi tja a ne?" "Pa med počitnicami?" "Kdo je zdaj tečen." Je vprašala Destiny. "Ti." Je rekla Ginny. "Lepo vedeti." "A boš že nehala? Takšna si, da bi morala v Spolzgad." Destiny je že povlekla palico iz žepa. "Oh sem te razjezila a? A Madam Mockell ne mara spopadov v knjižnjici." Je rekla. "Ti bi morala v Spolzgad!" Je rekla Destiny. "Če ti tako misliš, a prava je vedno odločitev klobuka izbiruha." Je mirno rekla Ginny. Nato je odšla na drugi konec knjižnice. Tam je opazila sestro Michelle. Sedla je poleg nje. Ta se ji je nasmehnila in ji rekla: "Hej Ginny a ti je Destiny spet težila." "Lahko bi rekli ja." Ji je odgovorila sestra. Michelle jo je opazovala nato pa ji je rekla: "In kaj ji je bilo, da te je želela napsti?" "Razjezila sem jo. Ampak ona je prej mene." "In kaj si ji rekla?" "Zakaj si tako radovdna? Rekla sem ji, da bi morala v Spolzgad." "Uf verjamem, do ji to ni bilo všeč." Je rekla Michelle. Ginny je prikimala. Nekaj časa je še sedela v naslanjaču in se pogovarjala z edino Drznvraanovsko sestro. Ta je kmalu odšla, saj se je dobila s prijateljicami v Drznvraanovski dnevni sobi. Ginny je opazila tudi Thomasa na drugi strani knjižnice, kako sedi poleg Destiny in se uči. Seveda, saj je peti letnik in imel bo malo maturo. Se je spomnila Ginny. Njen drugi brat Jack se je prav tako učil, samo da za maturo, saj jih je imel že 17 in je bil sedmi letnik. Destiny je še nekaj časa sedela nato pa je odšla. Kmalu sta odšla tudi Jack in Thomas. No zdaj sem pa edina iz naše družine v knjižnici. Se je razveselila Ginny. Znova se je zaprla v knjigo.