Čarovniška banka Gringot

Gringot je velikanska čarovniška banka. Ko jo prvič vidiš, si ne moreš kaj, da ne bi malo pobuljil nad veličastnostjo stavbe. Ko se zbereš in pohitiš skozi vrata, željan videti notranjost banke, si še bolj osupel kot prej. Stopiš do pulta, čez katerega komajda vidiš in nato zagledaš eno najbolj čudnih čarobnih bitij. Goblina. Poveš mu cifro svojega sefa in polnjenje denarnice se lahko prične.

Amber je vstopila v čarovniško banko. "Rada bi prišla v trezor 4177," je rekla goblinu za pultom. Ta bitja so se ji gabila, a je to zaenkrat uspešno prikrivala. Goblin ji je pokazal na vagon, ki popelje k trezorju in Amber je odšla tja. Majhnemu goblinu, ki je krmaril, je povedala številko trezorja in mu predala ključ. Po dovji vožnji, v kateri je Amber neizmerno uživala, je iz trezorja vzela 100 guldov. To bo zaenkrat dovolj. je sklenila in se z goblinom odpeljala nazaj ven iz podzemlja.

Luciane je stopila v ogromno banko v spremstvu družine. Mama je bila naudušena da je bila Luciane sprejeta na Bradavičarko in je kar poskakoval, oče pa se je poznavalsko oziral okoli. Šli so do upravnika in mama je rekla:"Radi bi prišli do trezorja 2502, naša mala" pri tem je pokazala na Luciane "gre na Bradavičarko." Zavila sem z očmi in odšla za goblinom. Počasi smo hodili po banki in prišli do vrat. Šli so skoznja in Luciane je bila že navajena da je tam ni pričakal marmor temvč granit. Skobacali so se v voziček in se odpeljali. Voziček je vozil zelo hitro. Luciane je vedela da se bodo dolgo vozili ker je bil njihov trezor čisto odspodaj. Zato se je začela med vožnjo dolgočasiti. Končno so prišli do njihovega trezotja, ki je bil zavarova z ključavnico, po kateri je moral potegniti nekdo iz naše družine da so se vrata odprla. Ko smo vstopili je mama napolnila mošnjo in spet me je čakala dolga vožnja navzgor. Končno so spet prišli do marmorja nato pa smo odšli ven na obsijano Prečno ulico.

Vstopil je v banko in z začudenjem opazoval vse tiste gobline, ki so švigali sem ter tja, malo ga je že postalo strah saj sa mu zgledali zelo nevarni in nič kaj prida dobrega srca.

Po vsem tem se le opogumi in prostopi do goblina, ki je sedel najvišje ˝za tistim pultom h kateremu se odpravi prav vsak kateri ima kaj premoženja v Gringotski banki, prosil je starega goblina in mu dodal vso dokumentacijo katera je bila potrebna da se identificira njegove trezor št. 007 ˝.
Ko je bilo to odpravljeno se skupaj z enim izmed goblinov kateri je zadolžen za prihod do trezoro odpravi globoko v podzemlje, kjer obišče svoj trezor, ter dvigne 120 guldov katerih misli zapraviti za plašč, palico ter knjige katere bo potreboval za šolanje na bradavičarki.

Rhiannon Rae je vzvišeno vstopila v Gringotts in se napotila k prvemu goblinu, ki ni bil že zaposlen. Pompozno je rekla: "Trezor Malfoyevih, prosim." Goblin jo je trapasto pogledal, ona pa iz plašča potegnila bucko in z njo nakazala, da se bodo vrata vsekakor odprla. Po izjemno dolgi vožnji, ki se ji je zdela še bolj dolga kot je v resnici bila, je izstopila iz vozička, si z bucko prebodla prst in ga naslonila ob vrata, da je kri stekla v ključavnico. Zaškrtalo je in vrata so se počasi zasukala na tečajih ter ji pustila prost vstop. Nesramno je pogledala goblina in zajedljivo rekla: "No, gospod MeNeBriga, sem Malfoy ali nisem?" Zarežala se je in vstopila v trezor, kjer je v deset mošenj nabrala denar, v vsako 100 guldov. Mošnje je previdno zmanjšala in jih pospravila v različne žepe, še prej pa nad njimi izvedla urok, da jih ne more odpreti nihče razen nje. Zadovoljno se je odpravila nazaj proti Prečni, saj je nameravala opraviti še nekaj nakupov.

Anna je vstopila v Gringot. Odpravila se je do goblina ki je bil najbliže. "Me odpelješ do trezorja 3881?" je rekla. Goblin jo je čudno pogledal in se odpravil do trezorja. Pred vrati trezorja mu je Anna dala zlat ključ in goblin je odprl velik trezor. Vstopila je in iz njega vzela 100 guldov to bo dovolj za vse kar bom kupila je pomislila. Ko je istopila je goblin trezor zaklenil in ji vrnil ključ. "Hvala in nasvidenje " je rekla in odšla iz banke.

Eve je skupaj z neznanim čarovnikom vstopila v veliko belo stavbo. Njena notranjost jo je prevzela. Še nikoli ni bila v takšni stavbi. Za pulti je pričakovala čarovnike, toda namesto njih je zagledala ogabne stvore. Sledila je spremljevalcu. Stopila sta k pultu. ˝Gospodična Eve bi rada v trezor 195. V trezor gospodične Lily Evans.˝je spregovoril čarovnik. Goblin mu je prikimal. Kdo je Lily Evans? Moja mama? Kdo ve. Glavno, da dobim denar. Potrebujem ga za stvari. Eve je vožnja do trezorja dolgočasila. Ko se je trezor odprl, se je v njem dvigal zelo velik kup denarja. ˝Vzela bova 130 guldov,˝je naročil čarovnik. Goblin je pred Eveijinimi očmi preštel denar. Bilo je točno. Čarovnik ga je vzel in podal Eve. Ko sta odšla iz banke, je čarovnik povedal Eve, da mora oditi. Eve je samo prikimala in odšla po ulici naprej.

Lissa je vstopila v stavbo. Prosila je goblina naj jo odpelje do trezorja 11145. Goblin ji je ustregel. Lissi vožnja ni bila niti malo všeč. Ves čas se je gugala sem ter tja. Ko se je končno pripeljala je goblinu, dala majhen zlat ključek. Goblin ji je odprl njen trezorij. Lissa je vstopila v njen trozorij. Iz njega je vzela 100 guldov. In zadovoljna odšla.

Vanessa in njena mama sta vstopilii v čarovniško banko. Vanessa je skupaj z mamo stopila do pulta. Zagledala je gobline. Uh ta neumna bitja, si je mislila Vanessa. "Gospodična Dormiens bi rada odšla v svoj trezor 300!" je rekla Vanessina mama. Globin jih je popeljal do tezora. Vanessa je vzela 101 guld. Denar je spravila in odšla iz banke.

Jack je prišel v banko, starši so ga počakali zunaj. Zdela se mu je neskončna in zelo lepa, kar nekaj časa je stal, še le ko ga je eden od mimoidočih po nesreči dregni se je zdrznil. Odšel je k goblinu, ki je stal za pulto"Rad bi v trezor 2305." je rekel in mu pomolil srebrni ključek z majhnim modrim kamnom na ročaju. Goblin je vzel ključ in ga odpeljal k enemu od vozičkov. Vožnja je bila Jacku zelo všeč. Končno sta prišna do srednje velikega trezorja. Goblin je v srebrno rljučavnico vtaknil ključ in ga obrni. Glasno je zaškrtalo in trezor se je odprl. Jack je iz njega vzel 100 guldov in jih spravil v mošnjo. Po vožnji na vzgor je odšel iz banke in se napotil k gtrgovinam.

Clarissa je vstopila v Gringott. "Rada bi v trezor 4000" je rekla Clarissa. Goblin jo je popeljal do trezorja. Clarissa je iz trezorja vzela 100 guldov. Potem jo je goblin odpeljal nazaj. Kako neumni so te goblini si je mislila, in pogledala najbližjega goblina. Clarissa je zadovoljno odšla. Še dobro, da grem zdaj drugam po nakupih je pomislila nato pa odšla.

Isabelle je s strahospoštovanjem vstopila v stavbo, potem, ko je prebrala napis, vklesan v kamen. Še z večjim strahom je gledala bitja, gobline, ki so se sprehajali naokoli. Stopila je do pulta kjer je pisalo: MENJAVA BUNKELJSKEGA DENARJA. Čemernemu goblinu za pultom je rekla: "Oprostite, želela bi zamenjati 300 evrov." Goblin ji je v roke potisnil veliko zlatih kovancev. Ko jo je že hotel odsloviti mu je na pult položila še pet kovancev po 2 evra. Vrnil ji je veliko srebrnih in bronastih kovancev. Isabelle se je prijazno poslovila in odšla iz mogočne zgradbe.Še zadnjič se je ozrla na njeno pročelje in upala, da si bo zapomnila njeno ime.

Hayley je s svojim očetom stopila v banko. Nad njeno velikostjo in lepoto je bila prevzeta. Stavba je bila prekrasna, od znotraj in zunaj. Prišla sta do pulta, za njim je sedel goblin. Mlada čarovnica jih je gledala s spoštovanjem. Seveda se jih je tudi malo bala. In to seveda zaradi napisa, ki je bil vklesan v bel marmor. "Rada bi šla v trezor 101," je rekel Charlie in roko položil na hčerkino ramo. "Seveda," je rekel goblin in ju odpeljal do vagončka, kjer je čakal še en goblin. Ta naj bi ju odpeljal do trezorja. Vstopila sta in povedala številko trezorja. Med vožnjo je Hayley gledala naokoli in se čudila nad podzemnimi rovi. Peljali so se vedno hitreje in deklica je videla ognjene zublje, ki so se pokazali iz nekega rova. Še preden je lahko pogledala, če je tam res zmaj, je vagonček že odhitel dalje. Končno so prišli do trezorja in Charlie je goblinu dal ključ. V trezor je Hayley vstopila prvič. V njem je bilo dosti guldov, srpcev in firičev. Ne prav veliko bogastvo, tako zelo malo pa tudi ne. Oče je vzel nekaj guldov in srpcev. "Dovolj za tvoje šolske potrebščine in sladoled," je rekel in se nasmehnil hčerki. Vrnila mu je nasmeh in počasi so se odpravili proti vagončku, ki ju je odpeljal nazaj v predverje. Zahvalila sta se goblinu in odšla nazaj na Prečno ulico. "Kako se ti zdi banka?" jo je vprašal oče. V banki se nista pogovarjala. Vsaj ne z besedami. "Prelepa je, vendar me je malo strah goblinov," je odgovorila Hayley. "Saj se boš navadila. Drugače pa ti bom zdaj dal nekaj guldov in pojdi k Olchenbatu po palico. Dobiva se v trgovini tvojih dveh stricev," je rekel Charlie. "Prav oči," je rekla in odšla k Olchenbatovi pordajalni.

Gringot! Samantha se je spoštljivo dotaknila napisa. Kot začarana je strmela v stene, ko jo je prekinilo: "Ekehm! Mlada dama, bi mogoče blagovoljili izdati številko sefa in mi predati ključ, kajti ne želim tukaj stati še naslednjih pet LET!!!"
Samantha se je zdrznila: "Uh, da seveda! Oprosti....emm...kaj že??" Kaj za vraga je to bitje???Saj res, nakakšen go..go..golin..ah ne Goblin je
"Ključ! Daj mi že ključ za boga!"
"Saj res! Tukaj je! 16! Sef številka 16."
"Šestnajst! V tem sefu je veliko bogastvo! Upam, da je ta ključ res tvoj.." Goblin je sumičavo strmel vanjo.
"Seveda je! Mama mi ga je zapustila! In nehaj tako sumičavo strmeti vame!"
"Že prav, že prav! Pridi za mano!" Goblin jo je odpeljal do vozička. Ko je sedla vanj ga je pognal. Ker je bil sef blizu vožnja ni trajala dolgo. Kmalu sta prispela. Goblin je s ključem odprl vrat in neto še ena in še ena in tako naprej dokler ni prišel do nmanjše lopute v tleh, ki jo je čuval zmaj. Z urokom ga je pomiril in pomignil Samanthi "naj se vendar že zmiga dol in si vzame denar, da bosta lahko čimprej odšel".
"Okej, okej! Ni treba biti tako pikolovski! Že grem!" Ko je Samantha splezala po lestvi, ki je vodila v trezor je skoraj oslepela. Toliko bogastva še ni videla. Ker se je bala, da bo imel Goblin spet svoje pripombe je hitno vzela 200 guldov in splezala nazaj.
"UH! Končno si prišla! Daj spravi se nazaj v vziček!"
Kmalu sta prispela nazaj na vrh. Samantha je bila sita tega godrnjanja zato je ob koncu Goblinu dala bruhaški biskvitek. Smeje je stekla ven medtem, ko so se drugi začudeno ozirali kaj je narobe z Goblinom.

"Zdravo!", je Samantha zaklicala svojemu staremu znancu.
"O, ne! Pa ne spet ti!"
Da, da! Prav jaz! Saj že veste! Trezor šestnajst!"
Goblin jo je mrmrajoč v brado odpeljel do trezorja. Tokrat ni Samanthe nič hitela saj je vedela da bo s tem razjezila Goblina. Tokrat je vzela 300 guldov. Nato je hitro prišla na površje in tudi po ostalih nakupih.

Anne je končno prispela v čarovniško banko. Oče je šel po drugih opravkih v neko čudno temno ulico, njej pa je naročil naj si gre po nekaj denarja in si nakupi šolske potrebščine.
Stopila je skozi vrata in se odpravila do enega od goblinov. Stopila je na prste in pogledala čez pult.
"Številka trezorja?" je zamrmral in jo pogledal skozi ozke naočnike.
"šestinpetdeset prosim" je veselo rekla Anne in na mizo položila ključ.
Goblin se je odmajal do vozička in ji namignil naj se usede. Nato sta se odpeljala do trezorja 56. Goblin je v ključavnico potisnil ključ in ga obrnil. Glasno je zaškrtalo in vrata so se odprla. Anne je stopila noter in pograbila nekaj denarja. Goblin je stal ob strani in jo spremljal z pogledom. Anne se je kislo nasmehnila in stopila ven. Nato jo je goblin odpeljal nazaj v veliko dvorano kjer so sprejemali goste. Vrnil ji je ključ in jo pospremil do vrat.

"Ginny pohiti že! Mudi se nam, če želimo priti nazaj do kosila pri teti Clarise!" Line Granger je preganjala svojo hčerko, ki še vedno ni prišla iz svoje sobe. "Če ne pohitiš bomo šli kar brez tebe!" Je zavpila Line. Ginny je končno pritekla iz sobe. Čeprav ima toliko sester še ni bila na prečni ulici, saj sta njena starša želela, da vsak otrok ugotovi kako je tam šele pred prvim letnikom. Njeni lasje so bili tisti dan videti popolnoma črni. Čudno tako se mi spreminjajo kot, da sem metamorferka čeprav nisem. Je pomislila. Line, John, Jack, Thomas, Michelle in Destiny so Ginny čakali že celo večnost. "Kaj si počela že celo večnost?" Jo je jezno vprašala Destiny. Ginny ji ni odgovorila, saj se ni nameravala znova zaplesti v prepir z svojo sestro. Raje se je obrnila k mami in jo vprašala: "Gremo?" "Pa saj smo ravno mi čakali tebe!" Se je zasmejala Line. družina Granger se je odpravila proti prečni ulici. "Po nakupu se vsladolednem vrtu dobimo z Lauren." Je rekla Line. Ko je družina Granger prišla na prečno ulico si jo je Ginny pozorno ogledovala. Bila je zelo lepa. Ravno je mislila vprašati kam grejo, ko je zagledala visoko belo stavbo, zato je raje vprašala: "Kaj je ta stavba?" "To je čarovniška banka Gringott." Je važno rekla Destiny. "Ne rabiš se obnašati kot, da si najpomembnejša, ker si prečno ulico videla leto prej kot jaz." Ji jezno rekla Ginny. "Dovolj bo dekleta." Je rekel John. "V Gringott bomo šli najprej." Je rekla Line. "Ja seveda. Zato, da bomo dvignili denar za šolske potrebščine preden jih kupimo." Je rekla Destiny in se je obrnila k Ginny. "Nikar ne misli, da sem tako neumna, da nisem tega že sama ugotovila." Jo je zavrnila Ginny. "Konec koncev sem od tebe mlajša le eno leto." "Leto in pol." Jo je popravila Destiny. "Jaz sem se namreč rodila 1 januarja ti pa 28. julija" "Zakaj nisi ostala kar v bunkeljski šoli, kjer bi še bolj blestela v matematiki kot si preden si se vpisala na Bradavičarko?" "Dovolj bo dekleti!" Je rekla mama. "Zdaj gremo v Gringott." Družina Granger se je odpravila proti beli stavbi. "Radi bi šli v sef 724." Je rekla Line. Goblin je pokimal in kmalu se je prikazal še en goblin, ki jih je popeljal do sefa. Vzeli so nekaj denarja, ki so si ga razdelili. Ko so prišli pred banko je Line rekla: "Zdaj gremo lahko vsak posebej nakupovati. Ob šestih se z Lauren dobimo pri sladolednem vrtu. Destiny pojdi z Ginny in pazi na njo!" "Oh mami saj nisem dojenček!" Jo je jezno opomnila Ginny. "Destiny naj gre kar nakupovati s prijateljicami. Jaz grem sama kupiti stvari za šolo." In še preden bi jo lahko kdorkoli ustavil se je obrnila in se odpravila proti trgovinam.

Katherine na prečni ulici ni bila prvič. Zato tudi ni bila tako šokirana, navdušena, z veliki očmi kot preostali prvošolci na tej ulici. Tukaj je bila že z bratom Taylorjem. Zato je zaničljivo pihnila. Danes je bil z njo na prečni ulici prav tako brat Taylor, ki jo je zaskrbljeno pogledal, ter vprašal: ''Katherine. Je kaj narobe?'' Katherine se je najprej samo namrdnila, nato pa odgovorila: ''Ne, samo teli butasti prvošolci mi grejo na živce. Kot da je ta prečna ulica nevem kaj.'' Dobro, tu se je Katherine malo zlagala. Prečna ulica ji je bila naravnost čudovita, saj so tukaj prodajali vse mogoče magične stvari. Katherine pa je magijo oboževala. Taylor jo je poznavalsko pogledal, ekel pa ni ničesar.
Sestra in brat sta se tako odpravila proti čarovniški banki Gringot, da bi dvignila nekaj denarja. Katherine je bila nekoliko nervozna, saj bo danes končno dobila svojo čarovniško palico in si je ne bo več spodojala od brata. Drugo za šolo je že imela, le še najpomembnejše ji je manjkalo - čarovniška palica. Ko sta tako vstopila v banko, sta se skupaj napotila h glavnemu pultu. Taylor je stopil malo naprej in pred goblina položil ključ trezorja. ''Trezor družine Bennett. Številka 645. '' je dejal in pričakujoče pogledal goblina. ''Trezor št. 645 praviš. To je trezor bogate, mogočne družine. Nevem, nevem ampak zdi se mi da to ni tvoj trezor.'' je odvrnil goblin. Potem pa je ujel Taylorjev pogled in takoj mu je bilo jasno. ''Trezor 645. Seveda, jasno. Odpeljal vaju bom k njemu.'' je hitro rekel goblin s strahom v glasu. Tako sta se Katherine in Taylor z vozičkom peljala do trezorja. Z goblinovo pomočjo sta šla mimo priklenjenega zmaja in naravnost v svoj trezor. Kakšno bogastvo! Taylor je pograbil nekaj denarja in s Katherine sta že šla iz banke. Končno bo Katherine dobila svojo prvo palico.

Sienna si je kot že bilijokrat prej prebrala napis na marmorju. Vstopila jue, prhnila zaradi veličastnosti, ki je bila resnična le an prvi pogled in se odpravila do prvega goblina, ki je bil v bližini. Njeni lahkotni, a odločni koraki so odmevali po marmornih tleh. "V trezor 856, Masonov trezor." je rekla s hripavim glasom, ki je v podtonu govoril, da naj si niti ne upajo podvomti v njeno pristnost. Goblin je rekel, naj mu da palico, da jo preveri. Po uspešnem pregledu ji je rekel:"Kar sem, gospodična Mason. " in se ji globoko priklonil, čeprav so goblini bitja, ki niso znana po ponižnosti. Voziček je drdral, in če ne bi bila vampirka, bi ji bilo slabo. Goblin je pogladil ključavnico, nato so se vrata stopila. Pokazalo seje ogromno bogastvo, ki se nabere v enem stoletju prevar in borznih zmag. Vzela je tisoč guldov, glede na to, da jo je palica ponavadi stala okoli 100 guldov, ker je res vedno hotela le najbolje zase. Zavila je z očmi ob goblinovi jezi nad mnogimi goblinskimi deli, kot so meči, tiare... ki so se nabrali v stoletju, dveh, mogoče treh. Saj ni točno vedela, kdaj so odprli njej trezor. Ker, trezorov so imel iogromno. Enega za vsakega živega in mrtvega člana njihove družine, ki pa jih je bilo ogromno. Saj, par trezorjev so resnično zaprli. Voziček je ponovno drdral, in odločila se je, da bo sigurno odšla na kratek viski po tem. Ko je izstopila, je dala kapuco popotnega plašča na glavo in po stopnicah iz marmorja odžvenketala po prečni ulici.

Daniela je vstopila v stavbo. Prva oseba ki jo je videla je bil goblin ki je sedel za pultom. Odšla je do njega in mu rekla da mora v trezor št. 2517. Goblin je začel nekaj godrnjati sam sebi. Na koncu jo je le odpeljal do trezorja. Daniela je iz njega vzela 300 gludov. Nato je hitro odšla nazaj in po nakupih.