Pri treh metlah

Krčma je topla in domača. Po vsem prostoru so razporejene mizice, nekatere tesno skupaj-za tiste, ki imajo radi družbo-, nekatere pa so same zase, za tiste, ki imajo radi samoto, ali golobčke, ki se umaknejo, da bi se posvetili samo drug drugemu. Za pultom streže madam Rosmerta, ki pritgne pogled marsikaterega moškega.

Charlotte je vstopila v skoraj prazno gostilno. V kotu je sedel parček in se pritajeno pogovarjal, na drugi strani pa je star gospod zamišljeno srkal maslenušek. Charlotte je sedla za največjo mizo in čakala, da pridejo učenci in profesorji. Medtem si je naročila maslenušek, ki je bil, kot vedno, božanskega okusa.

Amber je prišla k Trem metlam in vstopila. Bila je prijetna krčma in že je v njej zagledala profesorico urokov. Stopila je k njej in pozdravila. "Dober dan." Prisedla je in začela s prsti tapkati po mizi, medtem pa je premišljevala: Mora biti krasno! Komaj čakam, da si ogledam vse trgovine!

Anne je vstopila. Bala se je, da so že odšli brez nje, a ko je videla, da je prišla samo Lily si je oddahnila. Vsedla se je zraven nje. "Živjo!"

Puhnilo je pri eni od miz. Klasični puh teleportacije. Na stolu se je prikazal mlad čarovnik z modro obrobljenim plaščem. Ko je prijazna natakarica stopila do njega. Naročil je maslenušek s smetano in češnjo na vrhu. Videl je, da je zadnji. Zaklical je: "Hej punci, prisedita! Jaz plačam!" Srknil je malo maslenuška in se z žlico lotil smetane, a preden se je to opazlo češnje na vrhu sploh ni bilo več.

Amber je privzdignila obrvi, ko se je prikazal Mike. Vedno nekaj posebnega... Pogledala je Anne in se ji nasmehnila, ter skrito zavila z očmi. "Ne bi hvala." je hitro rekla, ko je ponudil maslenušek. Joj, me morajo vedno dražiti s tem?! Mi, ubogi vampirji pač ne jemo in ne pijemo drugega kot krvi!

Pozabil je. Nasmehnila se je Miku. "Vedno nekaj X a? Jaz tudi ne bom. Bom raje potem, ko me bo zeblo." Pogledala je po gostilni. "Kam gremo prvo?"

Charlotte se je nasmejala, ko je prispel je Mike. Odkljukala je vse tri na seznamu. "Torej, uživajte, jaz pa grem malo naokoli. Dobimo se ob šestih spet tukaj. Kogar ne bo, si je sam kriv, bomo šli brez njega." Pomahala jim je in odšla iz gostilne.

Amber se je obrnila k Miku, ki je še vedno počasi užival v maslenušku. "Kam bomo šli?" je vprašala. "Rada bi videla prav vse!" Čez nekaj minut je že zatarnala: "No, boš še danes popil to grozno pijačo?!" Komaj čakam, da vidim Medenega carja! In Besnečo brunarico!

Mike je zavil z očmi in posrkal pijačo do konca. Nato je rekel: "Vedve izberita kam gremo najprej." Pokončal je še smetano in si obrisal usta. Nato je, samo v znak majhnega hveljenja, ki je bilo nedolžno dejal: "Accio Račun!" Plačal je in počakal na odgovor.

Važič! je smeje pomislila Amber. "Sta za Besnečo brunarico?" je vprašala. "Ali pa bi raje to pustili za konec?" Ozrla se je od enega k drugemu. Škoda, da ne bom mogla poskusiti nič iz Medenega carja. No, vsaj okusa ne bi imelo... je premišljevala.

"V brunarici sem že bil," je šepnil Mike. Nadaljeval je, a pri tem še stišal glas: "Čisto kratko sem bil, saj me je oče začel iskati. Lahko poskrbim za nas, če ima katera od vaju slednik nad sabo, saj sem videl učitelje, ki so vporablali sledivide. Teleportacija treh bi bila sicer malo težja a bom že prenesel."

Amber je zamahnila z roko. "Saj nas gotovo ne pazijo cel čas. Kaj bi se nam tam sploh lahko zgodilo? Sicer pa poznam urok, ki za točno eno uro izbriše slednik. Če slučajno poznata, čarobne besede so Sledis Crknjatis. Lahko se splazimo v Brunarico in izbišemo slednike. Nič lažjega!" Obrnila se je k Anne, ki je bila še kar tiho. "Kaj pa ti praviš, Anne? Bi si upala v Brunarico?"

Zatopila se je v svoje misli, zato ni slišala Mika ali Amber. "Kaj pa ti praviš, Anne? Bi si upala v Brunarico?" šele zdaj se je 'prebudila' in pogledala proti Amber. Prhnila je. "Še vprašaš. Seveda da si."

"Odlično." Amber je plosknila z rokama in pogledala od enega k drugemu. "Pridita, gremo. Pred Besnečo Brunarico pa si bomo izbrisali slednike." ju je pozvala in stopila proti vratom. To bo še zanimivo! si je mislila in se smehljala.

Mike jima je prikimal in jima v misli poslal glasen "GREMO!" Puhnilo je. Mešanica oranžne in modre barve je počasi izginjala, a Mike je že zdavnaj stal drugje. Pred brunarico.

Pogledala je Lily. Boljše bi bilo, če bi se preprosto udejanil...Vsaj sledi ne pušča...Je pa res, da še nima izpita "Grevi?"

Pušnilo je modro in mladi čarovnik je sedel na mizi. Pripravil je mošnjo, v kateri je nosil denar. Zopet si je zaželel Maslenuška. Počakal je na dekleti, da prideta iz brunarice. Pomignil je natakarju. "Tri Maslenuške in eden naj bo dvojen!" Natakar je prikimal, prinesla pa jih je natakarica. Dva sta bila v navadnih kozarcih, eden pa v pivskem.

Anne se je teleportirala k Trem Metlam in sedla zraven Mika. Nasmehnila se mu je, nato pa pogledala po brunarici. "Koga poznaš od tukaj?" Pogledala je vsakega posebaj, od glave do pet, ko so se končno vrata odprla, čez njih pa je stopila Amber. Spustila jo je k mizi, sedeti zraven Mika, nato pa počaala, da kaj zineta.

"Ne poznam nikogar, razen tistegale tamle," Pokazal je na zavaljenega strežaja, ki je spretno točil pivo. "Sodelavec mojega strica...," je še dodal, nato pa je zvonec nad vrati zabingljal. Prikazal se je bled Amberjin obraz. Mike se je rahlo umaknil in počakal, da prijateljica sede.

Amber se je privlekla do vrat kar nekaj časa za Mikom in malo za Anne. "Živjo." je pozdravila, čeprav so se videli pred petnajstimi minutami. Vrgla se je na stol poleg Mika. "Utrujena sem, pa vidva?" Glavo si je podprla z rokami in čakala, da kaj rečeta. Njej se ni ljubilo več odpreti ust.

"Utrujena ne, samo vse me boli...Preobraževanje je vedno boleče...Vsaj desetkrat bolj kot človek v volkodlaka." Pretegnila se je. Pogledala je stražarja ob vratih in si ga ogledala. Zdel se ji je skrivnosten. Ampak samo v njenih misli. Prijela je en kozarez maslenouška in ga pogledala. "Je kakšen zame?"

"Ja, eden od manjših. Drugi majhen je zame." Pogledal je Amber. "Ja. Zate je! V zobu res ni bilo dela, ki ga iščemo, bilo pa je nekaj drgocenega in vampir je tudi to iskal. Zdaj to dajem tebi. Povohaj in za par ur bo postala človek, no.... pol človek. Lahko boš jedla človeško hrano, ne boš več bleda, kri ti ne bo dišala, lahko boš pila in lahko boš spala. Preučil se mga in dovolj ga je za en dan. ko ga enkrat povohaš, ga lahko vržeš stran." Prah pretežno rdeče svetleče barve ji je stresel na roko. Na glavi je imel nešteto brazgutin. Ni vedel, če se bo še držal.

Amber ga je pogledala, kot bi bil z drugega planeta. "Si... prepričan?" je zajecljala. Opazovala je prah, ki se ji je svetlikal med prsti. Počasi ga je povohala in nenadoma se ji je v lica začela vračati barva. Njene črne oči so se spremenile v zelene, kot jih je imela, preden je postala vampirka. Prah je stisnila v pest in izginil je. Močno ji je zadišal malenušek in s široko razprtimi očmi ga je vzela, roka pa se ji je rahlo zatresla. Previdno ga je ponesla k ustom, kot bi se bala, da bo občutila samo brozgo, kot vse človeškega, kar je poskušala piti vsa ta leta. Po grlu ji je spolzela topla in sladka tekočina. Drugega razen krvi že skoraj 100 let ni okusila. Odložila je kozarec in pogledala Mika, njene zelene oči pa so kar žarele od sreče. "Hvala." je izdavila.

"Lepša si," je dahnil Mike nato pa avtomatsko z roko vstavil Anne pred tem, da bi se mu zasmejala. Še vedno ni mogel pogleda umakniti od amber, nato pa se je končno stretnil in srknil maslenušek. "Kam gremo zdaj?" Spet je pogledal Amber. Kar lesketala se je. Vesel je bil, da je uspelo, čeprav je bil potrt, da ni našel delca. Po glavi mu je še vedno polzela kri.