Dolina reke Soče

Dolina reke Soče se nahaja na zahodu majhne državice Slovenije. Mnogo prebivalcev Velike Britanije sploh ne ve, da obstaja, zato je še toliko bolj zanimiva za ekskurzijo. Reka Soča je široka in na kraju, kjer bodo taborila čarovniki se še ni povsem umirila, zato je tudi dokaj divja. Vsenaokoli vlada rastlinje, našel pa bi se tudi kakšen zablodeli medved.


Jayden je sunkovito pristal na tleh, toda še vedno na srečo na nogah in ne na zadnji plati. Ozrl se je naokoli in opazil, da je enkrat za spremembo prvi.

Amber je dokaj elegantno pristala, čeprav jo je rahlo zaneslo. Hitro se je umaknila in čakala, da pristanejo še drugi. Taborjenje nekje čisto bogu za hrbtom! Slovenija?! Kaj pa je to za državo, še v vseh 113 letih nisem slišala zanjo... je premišljevala in se mrščila.

"O bog" se je namrščila, ko je pristala. "SLOVENIJA???" je rekla in brcnila v kamen.

Rhiannon se je razgledala naokoli in pomislila, da ji je ta kraj od nekje znan ter si prisegla, da se bo v roku petih minut spomnila od kje. Zaprla je oči in se poskušala skoncentrirati, a je zadeva kmalu ni več interesirala, zato si je izbrala nov vir zabave.

Profesorju se je čisto potiho prikradla za hrbet, mu z dlanmi pokrila oči in zašepetala "Guess who?" Vse skupaj se ji je zdelo dokaj zabavno, saj je vedela, da ji njen trenutno najljubši profesor ne bo odbil točk kar tako.

Končno so se na ta prelepi kotiček sveta "pridverili" skoraj vsi. Težave z dverniki so se pojavljale tako pogosto, kakor se pojavi mavrica na nebu, zato se je Jayden odločil, da bo naslednjič raje letel, kot pa se prepustim temu neumnemu sukanju in vrtenju v zraku. "Vidim, da ste vsi navadni razvajeni otročaji, ki dobijo vse kar si želijo in vse ocenjujejo na prvi pogled, pa čeprav vidijo le samo zelenje okoli njih. Zapomnite si, da velikost ni pomembna, razen v določenih okoliščinah." Končal je svoj slavnostni govor, čeprav seveda ni verjel, da bo komu sploh segel do žil pod kožo. Ravno je nameraval poiskati odlično mesto za kampiranje, ko se je njegovo vidno polje zmanjšalo na mikrometer ali dva. Ugotovil je, da ga nenavadno pogosto prekinjajo in nikakor ni vedel, čemu jim takšno veselje. Seveda je po nekaj sekundah prepoznan glas in lastnika obeh rok, ki sta mu zakrivala pogled. Kako ga le ne bi pri tako velikem številu učencev. "Vsekakor spolzgadovka, ki je vredna tega naziva in je našla nov način zabavanja." Odmaknil je njene dlani, saj mu nikoli ni bilo posebej všeč, da ni videl ničesar razen teme in se zasukal za 360 °. "Kakšna čast nas je doletela, da ste se odločili prikazati, Malfoy." S pogledom je na hitro preiskal okolico, če bi po kakšnem čudežu opazil kakega njenega temnega spremljevalca, a ni bilo nikogar. "Skoraj bi pomislil, da si se zlomila, kakor naš preljubi Drznvraanček." Naredil je kakšen korak ali dva v vse strani in nazadnje opazil lepo jaso, ki je bila v neposredni bližini reke. Odložil je svoj nahrbtnik in se ozrl nazaj proti učencem, ki so še vedno stali nekaj metrov za njim. "Ker najbrž večina od vas k besedi taborjenje ne prišteva taborniške opreme, ima tukaj vsak od vas šotor. Kar pomeni, da vsak spi v svojem šotoru, saj ste že vi sami dovolj naporni, kajšele nekaj mesecev stare pokupčkane stvarce." Kratko je zamahnil s palico, da so iz nahrbtnika - seveda je bil povečan z urokom nezaznavnega raztezka - poleteli trije šotori. "In pa, od tega trenutka dalje je prepovedana kakršnakoli uporaba vaših magičnih sposobnostih."

[zasuku si se za 360°? xD xD xD 180°, trol, 180...]

Rhiannon je profesorju nedolžno razkazala svoje bele zobe in se odločila, da ga bo spravljala ob živce dokler ne pridejo nazaj na Bradavičarko. Začela je kar takoj.

"Ampak profesor, gotovo se zavedate da ne bi prostovoljno zamudila niti trenutka v vaši družbi!" je zažgolela, že naslednji trenutek pa z gnusom ošinila rjavo platno tako imenovanih šotorov in namerno preslišala navodilu o izključitvi magije. Palico je na skrivaj potegnila izza plašča, s palcem in kazalcem prijela šotor ter ga s stegnjeno roko in neodobravajočim izrazom na obrazu nosila pred sabo v gozd, kjer si je nameravala poiskati ustrezno lego.

Prostor je tudi našla. Med nekaj grmovja, tremi velikimi drevesi in šopom visoke trave je s palico zravnala tla, šotor postavila najprej narobe in potem prav, nato pa pokukala vanj in skoraj umrla od šoka. Šotor je bil vendar bunkeljski!! Naslednje pol ure se je vrtela okrog svoje osi in s tem ali onim urokom spreminjala to in ono. Nazadnje je bila zadovoljna tudi z videzom talnih ploščic v kopalnici in prelepim srebrno-zelenim predpražnikom, pa tudi kristalni lestenec v dnevni sobi se ji ni zdel napačen. Pospravila je palico in se napotila nazaj proti skupini.

"Dobro, od zdaj naprej bom preživela brez magije," je veselo obvestila prisotne in se pozanimala, če ima kdo kje slučajno kaj hrane. Profesorju je podarila še enega svojih ljubkih nasmeškov, zafrfotala s trepalnicami in mu pomežiknila, potem pa se zamotila v debato z Amber.

"Kako mi le ne bi bilo jasno? To je vendar tako očitno." Očitno se je spolzgadovka odločila, da mu ne bo pustila dihati, kakor dolgo bodo pač tu. Nenazadnje se lahko karkoli zaplete. Tudi sam je začel postavljati šotor - v nasprotju z Rihannon brez čaranja - in kajkmalu je na sredi jase stalo lepo, rjavo platno v obliki šotora. Ponosen na svoje delo se je ozrl naokoli in opazil, da še vedno skoraj vsi stojijo in gledajo kot tele v nova vrata, le demonka se je lotila dela. "Oh, Malfoyeva. Katera beseda v stavku 'prepovedana je kakršnakoli uporaba vaših magičnih sposobnostih' ti ni jasna?" Najraje bi ji kar lepo požgal šotor do tal, a to bi malce težko naredil brez čaranja - nenazadnje ni hotel požgati celotnega gozdu. Zato je preprosto stopil do šotora, iz žepa potegnil žepni nož, ki ga je vedno nosil s sabo, in počasi potegnil preko platna. To se je seveda vdalo in v šotoru je najprej zazevala majhna luknja, ki pa je postajala vedno večja. Z uničevanjem je nadaljeval, dokler šotor ni padel in je od njega ostalo le še kup neuporabnih krp. Iz nahrbtnika je potegnil nov šotor in ga vrgel pred Rhiannon. "Pravilo veljajo tudi zate, Malfoy. Verjemi, da imam šotor še preveč in tale je eden izmed lepših." Šotor je bil, mimogrede, umazane rjave barve, na vrhu pa je bil pokrpan z nekoč živo rumeno cunjo.
"No, dajmo. Še niste dojeli, da morate šotore postaviti?"

[Upsala xD]

Rhiannon se je odločila, da profesorju ne bo mirno pustila uničevanja njenega razkošnega domovanja, zato je z nekaj uroki šotor za silo pokrpala, potem pa se obrnila k profesorju.

"Profesor - že to, da od zdajle naprej ne mislim uporabljati magije je več kot lahko pričakujete. Če mi mislite uničiti šotor, za katerega sem se trudila več kot pol ure, bom pač morala spati pri vas."

Namenila se je tudi po bunkeljsko postaviti šotor kajti zanimalo jo je če zmore, in vse kar se je slišalo od nje je bilo približno 90 naveličanih vzdihljajev in trije glasni "Primi tole!!". Ko je končala, se je namrdnila, malo pa je manjkalo da ni tudi pljunila na šotor. Profesorju je podarila še en sijoč nasmeh, potem pa z glasnim "Jaz grem smrčat!" odvihrala v svoje platneno kraljestvo in na vrata obesila napis NE MOTI!

Sarah je z dvernikom uspešno prišla do kraja kjer so taborili. Resda ji je uspelo pristati na trebuhu, kar ni bilo najbolj prijetno, se je pa zato hitro pobrala in s pogledom na hitro preletela okolico. Slovenija? Kje je sploh to? Sarah se je spraševala kje naj bi to bilo, navsezadnje pa se je odločila, da mora biti glede na podnebje v Evropi, Ameriki ali Aziji. Dobili so šotore, ki so jih moralo postaviti brez pomoči magije. Zavzdihnila je in se lotila dela. Bunkeljske stvari ji niso šle najbolje od rok, zato je spotoma skoraj zlomila eno izmed palic. Navsezadnje ji je uspelo, čeprav je zgledal njen šotor rahlo povoženo.

Lotila se je dela in jezno zavzdihnila. Po nekaj časa mučenja je šotor za silo postavila in se zleknila po tleh.

Slovenija, njena rodna država. Victoria je vzvišeno vdihnila zrak. "Tule pa nisem bila že od svojega desetega leta. Sreča, da sem v gozdu. Ceary bi morala biti že tukaj. Moja neumna sestrica. Ko je bila stara 5, je bila bolj pametna.".
Končno se je zaslišal glas vsaj 11 letnega dekleta. " Victoria, si tu?". Se je zaslišalo. "Ja,sestrica" je z svojim tihim glasom spregovorila Victoria. "Zate imam nalogo. Pojdi do reke, ah, in vzemi moj plašč nevidnosti. Tukaj imaš to svoje malo vedro. Zajemi vodo do konca in mi jo prinesi. Si razumela?". Je victoria zdrdrala. " Sem, Victoria" se je zaslišal mil glasek. " POJDI!" Je vzkliknila Victoria, dekliška postava mlade Ciary pa je izgnila med plašč nevidnosti. " Upam, da bo nalogo opravila kot je treba." Je zamrmral glas, a komaj je Victoria to spregovorila, že je Ciary tekla proti njej. " Si prinesla, ka sem rekla?" Je rekla Victoria. " Sem" . Zaslišalo se rahlo šumenje, Victoria in Ciary pa sta se pod plaščem nevidnosti udejanili naravnost k reki Soči. "
Pojdivaa, Ciary.". Že sta padli v vodo in se spremenili v morski deklici.

Ko sta z njeno mlajšo sestrico še nekaj časa plavali pod vodo, sta se ustavili in dali glavi iz vode. " Plavaj naprej!" Je zamrmrala Victoria Ciary. Tudi sama se je potopila in plavali sta naprej Victoria je svojopalico trdno stiskala v roki, ko sta plavali drugam. Spet sta prišli iz vode. " Ave zavetnikum"je rekla victoria in iz njene palice je prišlel majhen tigerček, ki je bil že skoraj mačka. " Samo preizkusila sem palico, da vidim če dela. Lahko bi prišel morakvar. Pa kaj zato. Saj znaš pričarati varuha, kajne?". " Ja, znam". Odplavali sta naprej.