Graščina Snake

Mike se je zazrl v sliko. Pogledal je očeta. bil je kakšni dve leti mlajši, kot na sliki. Okoli vratu, ki ga je krasil manjša brazgutina se mu je lesketala Zlata verižica z nekim simbolom. Težko je bilo razbrati... Ko bi vsaj lahko bral misli slikam. Mike je pogledal Amber in jo osorno pogledal, saj ni odreagirala.

Anne je nemo pokimala. Kako je bila lahko tako neumna! "Mislim da so vedeli...Kje je še eden del...Mislim da so ga uporabili...Ne vem na komu..." Vso slino je že polgotnila, zato je sedaj imela suha usta. Zgrabila je kozarec, ter ga na dušek spila, sliko pa položila na mizo. "Slediti moramo njehovim sledem, in po mojem, bomo potem prišli do zadnjega dela-ključnega dela.

Amber je vrgla pogled na sliko. Ostala je tiho, toda v glavi ji je od silnih misli kar brnelo. Kaj naj bi to pomenilo? Le kaj? Nazadnje se je le oglasila in pokazala na Mikovega očeta. "Kaj pa tale verižica? Zanimiva se zdi. Jo imaš še kje?"

((tri vrstice!! ))

Tudi Anne se je zagledala v sliko, ter še bolj izbuljila oči. Pa ne že spet! Tista verižica, katero ima Mikov oče okoli vratu... Zakaj se mi zdi...Ampak samo zdi, da je to samo end del verižice...Samo še tega se manjka, da moramo za zadnji del poiskati več delov. To, bi bilo res super. Še enkrat si je ogledala sliko. Pogledala je Amberine starše...Nekaj sta imela v rokah...Še trije deli! Veselo na delo, še tri delo moramo najti...Če to sploh je kar mislim da je.

((še mau zakomplicerat)))

((Sej so! Noben ni reku, da ne sme bit u tretji vrstici sam ena beseda! xD))


Amber je sledila Anninemu pogledu k njenim staršem. "Ja, mislim, da je to to, Anne." je počasi rekla. Le kje bi lahko bili ti predmeti? Vse skupaj si je pobližje ogledala. Čakaj! se je spomnila. Tole knjigo, ki jo ima mama v rokah... poznam jo! Na polici, kjer so samo njene knjige je! Na skrivaj sem se večkrat sukala tam okoli! Torej vemo, kje je še eden, če sploh je to.

Mike je rekel: "Hja, dobro je skrita moja verižica... Če ni kar pokopana z očetom. Ali pa jo ima njegova živalska oblika, a le kje bi jo lahko našli?" Mike se je globoko zamislil, pihal je veter in gledal v sliko tako zabuhlo, kot da je to zadnja slika, ki jo bo videl v svojem življenju.

"Mogoče bi za začetek preiskali vso hišo?" je predlagala Amber. "Čeprav to vsekakor ne bibilo preprosto. Opazila sem, da je večina sob kot dvorana KŽTD tako da lahko rečem, da je lahko skoraj povsod. Mogoče celo na strehi." Skomignila je z rameni in razmišljala o kakšnih povezavah, ki bi jim pomagale najti izgubljeno verižico.

Razmišljala je na polno paro. "Kje se je tvoj oče največ nahajal, pa ti tja nisi imel vstopa?" Še naprej je razmišljala. "Ali pa za sliko!" Udarila se je po čelu. Toliko možnosti! Glavno je, da imamo en delec...in sicer v sobi na Btadavičarki. "Ampak je sploh vrjetnost, da je to zadnji košček?"

Mike se je prijel za glavo in dejal: "Takšnih sob je zelo veliko, saj se prenovili zgradbo pri mojih petih letih, tako da je lahko kjerkoli. Tudi slika je lahko starejša..." Nato mu je kapnilo. Zaklical je: " Kexjack, Merinpaxus!" Čez par sekund sta se pred njimi pojavila dva vilinca. Kexjack je bil izredno star vilinec in to se mu je le rahlo poznalo. Ušesa, ki so bila manjša so bila rahlo zaraščena in njegova kože je bila bolj rdečkasta. Merinpaxus pa je bil mlajši, a še vedno ne zelo mlad vilinec, ki je bil nadnavadno širok za svojo vrsto.
Mike je vprašal, najprej Kexjacka: "Ti, Kexjack, si bil prvi vilinec pri naši hiši, je tako?" Kexjack je zadovoljno in hitro prikimal čeprav je bil star kot zemlja. Mike je vprašal: "Se je moj oče zadrževal v kakšnem skritem prostoru? Je kje preživel veliko časa?" Kexjack se je zamislil, Mike pa je pri tem upajoe pogledal še Merinpaxusa, ki je bil vilinec njegovega očeta, ki se je ponavadi ukvarjal z uroki ali čim podobnim. Po dolgem premisleku sta se skoraj da v en glas oglasila: "Ni se zadrževal kje posebej, a nekaj zadnjih življenjskih dni se je zadrževal nekje na vrtu." Slišal se je ojačan vilinski glas: " Merinpaxus, Kexjack, KOSILO!" Mike je hitro trznil ob zvoku vilinske kuharice, ki se je javila, da kuha za ostale vilince. Kexjack in Merinpaxus sta se izdejanila in Mike je z vražjim nasmeškom pogledal dekleti.

"Super!" je Amber plosknila z rokama. Bila je navdušena, da že imajo kje iskati. "Torej se hitro spravimo na vrt!" Vstala je. Upam, da ni njihov vrt tudi tako velik kot naš, ker se bomo v tem primeru kar naiskali... je medtem premišljevala in pogledala skozi okno.

V mislih je začela skakati gor in dol od veselja. Smo že bljižje. "Gremo?" Pograbila je sliko in jo spravila v žep. "Kaj če bi jedli na vrtu?" Ob tej misli se je nasmehnila V sirotišnici je vedno je jedla zunaj, ob majhni mlaki. Potem pa je prišel eden od starejših in me porinil v mlako. Z razliko, da se nisem potopila vanjo, temveč sem stala na njej! In potem je on od presenečenja vanjo padel. Ah...Dobri stari časi.

((neki sm mogla napisat 'tri vrstice')

Mike je rekel: "To ne bo tako lahko. Vrt ima veliko nevarnih rastlin in je gromozanski. Ne vem, kje se je zadrževal oče in slika mi ne bo povedala." Zazrl se je skozi okno. Posest pe bila gromozanska, v njej tudi zelo obširno jezero. "Potrebujemo plan, a saj smo Metamorfka, vampirka in bralec misli, kajne?" Mike je pomežiknil prijateljicama in se namuznil. Še vedno pa ni vedel, kje bodo začeli.

Amber se je zarežala. "Če bi bil predmet krvav ne bi bilo problemov." Pogledala je Anne. "Mogoče bi lažje našla, če bi se spremenila v kakšno žival... uff, res si srečnica..." Če je v vodi bi se lahko spremenila v ribo in pogledala, če je na drevesu v ptico, sokola, ki je tako ostroviden, če na kopnem v psa, ki dobro voha... Jaz pa se niti v maga nisem poskušala nikoli spremeniti... tole moram čim prej vzeti za lekcijo...

Zazrla se je v Amber. "Marsikdo bi si mislil da sem srečnica, da. Tudi jaz sem najprej mislila, dokler nisem ugotovila, da imam tudi brez preobraževanja živalske ali od koga drugega nagone. Uprem se jim lahko pa samo tako, da jih izpolnim." Sesedla se je na stol.Razen če obstaja kakšna magija... "In lahko bi se prepobrazila v Mika, ali vate Amber, ampak potem, bi po možnosti brala misli, česar pa ne želim. " Zmajala je z glavo. "Nobena čarovnija ni preprosta."

((improvizeramo, kot vedno ))

Mike je odkimal: "Branje misli po meni ne bi mogla posnemati, saj je to v rodbini snake. To ni moja veščina, to je moja dediščina. Lahko probaš..." Mike je začutil veter v laseh in se spet zazrl skozi okno. Odkimal je in rekel: "To bo res zelo, zelo, zeloooooooooo težka stvar."


[Ne bom si pustil, da mi kdo ukrade veščino. To sem si pač js zmislu, metamorfka pa itak lahko sam obliko spreminja in ne možganov.]